Več kot polovica jih poleti vozi v natikačih

Ljubljana – Naj se sliši še tako nenavadno, vendar so vozne navade poleti drugačne kot preostali del leta. Če ne drugega, celotna družina zaradi potovanja na počitnice v avtomobilu preživi več časa, na potovalne navade pa vplivajo še gora prtljage, vreme, utrujenost, cestni zastoji in podobno.

V AMZS so minuli mesec izvedli anketo, v kateri so 662 udeležencem v prometu postavili nekaj vprašanj glede potovalnih navad slovenskih voznikov. Osredotočili so se na dejavnosti pred potovanjem, priprave dokumentov in prtljage, obutev med vožnjo, način vožnje, vedenje v zastojih in težave s parkiranjem.

Odgovori kažejo, da pred odhodom večina (81 odstotkov) voznikov preveri, kakšno bo na poti vreme, 87 odstotkov jih meni, da pozna omejitve v državi, v katero gredo, malo več od polovice pa se jih pred potjo pozanima o cenah goriva v državi, kamor gredo. Poznavanje aktualnih cen goriva je pomembno predvsem takrat, ko so v tranzitu in ga lahko natočijo v eni ali drugi državi. V večini evropskih držav so cene goriva na avtocestnih črpalkah višje kot na lokalnih cestah ali v naseljih in to je dobro pred potovanjem vedeti.

Oseminsedemdeset odstotkov voznikov trdi, da imajo v avtomobilu zeleno karto. Približno šestini se je že zgodilo, da je bil nekdo v avtu brez dokumentov ali pa niso imeli dokumentov za avto – in so to ugotovili šele ob prestopu meje. Približno desetina voznikov poroča tudi o tem, da so že imeli težave, ker niso evrov zamenjali v valuto države, v katero so potovali, še pred prestopom meje.

Nekateri pozabijo na strešni tovor

Za zdaj smo se osredotočili na navade, ki nimajo neposredne povezave s prometno varnostjo, drugače pa je že z obutvijo. Več kot polovica voznikov (58 odstotkov) pravi, da poleti vozi tudi v natikačih, kar z varnostnega stališča velja za bolj tvegano vožnjo. Med vozniki v natikačih je enak delež moških kot žensk.

Znano je, da je ob prometnih nesrečah nepravilno naložena prtljaga za voznika in sopotnike lahko bolj nevarna kot sam trk, saj so se že zgodili primeri, ko je prtljaga huje ali celo smrtno ranila potnike. Skoraj 60 odstotkov voznikov poroča, da med vožnjo na dopust (zaradi preobilice stvari) vozijo prtljago tudi v kabini, 14 odstotkov pa, da imajo stvari, ki jih potrebujejo med postankom, pogosto založene na dnu prtljažnika.

Dobra tretjina (39 odstotkov) voznikov občasno potuje tudi s tovorom na strehi (potovalni kovček, kolesa ...), 11 odstotkov pa je takšnih, ki so med vožnjo pozabili na tovor na strehi in zadeli ob nadstrešek, nadvoz ali pa so se zapletli v veje drevesa. To se lahko zgodi med parkiranjem, ob prihodu na cilj, ko mislimo, da je vožnja že končana.

Statistika kaže, da je največ prometnih nesreč zaradi utrujenosti med polnočjo in šesto uro zjutraj ter zgodaj popoldne. Glede tega so slovenski vozniki kar disciplinirani. Več kot polovica se jih z družino na daljšo vožnjo odpravi zgodaj zjutraj, 14 odstotkov pa tudi zvečer ali ponoči.

Otroci naj vedno ostanejo v svojih sedežih

Otroci med daljšimi vožnjami najpogosteje vsaj del poti prespijo (83 odstotkov) ali pa se med vožnjo igrajo z igračami (56 odstotkov), telefonom ali tablico (54 odstotkov), jedo in pijejo (48 odstotkov) ter se dolgočasijo (46 odstotkov). Malo več kot desetina staršev otroku med daljšo vožnjo dovoli zapustiti svoj sedež.

Malo več kot tretjina voznikov in voznic ima navado voziti tako dolgo, da zasveti lučka za gorivo, kar se lahko pokaže za veliko težavo, če vozilo obstane v zastoju na avtocesti ali pa takrat, ko je bencinska črpalka, kjer voznik namerava ustaviti, zaprta.

Na AMZS na splošno opažajo, da se navade slovenskih voznic in voznikov spreminjajo. Med drugim se na daljše poti odpravljajo bolj pripravljeni. Izkoristijo informacije, ki so jim na voljo tako o trenutnem stanju na cestah, kot tudi o samih državah, kamor potujejo. S seboj v avtomobilu imajo tudi pijačo in hrano, kar je še posebno pomembno, ko so v avtomobilu otroci.

Zelo skrb vzbujajoče je, da kar 11 odstotkov voznic in voznikov otroku med daljšo vožnjo dovoli zapustiti sedež. Večinoma takšno dejanje spremlja misel, da se jim, denimo, med vožnjo po avtocesti ne more ničesar pripetiti. »Pozabljajo, da ni nujno, da so vzrok za nesrečo oni sami, temveč k temu prispevajo drugi dejavniki v prometu, ki pa so v večini primerov nepredvidljivi. Če je otrok v sedežu nemiren, se ga poskusi pomiriti drugače ali pa se mu privošči krajši postanek z osvežitvijo,« opozarjajo na AMZS.

Kot nevarno izpostavljajo še vožnjo v natikačih in urejanje prtljage. »Težavna je lahko tudi prtljaga v potniški kabini. Ta lahko ob nezgodi čisto po nepotrebnem poškoduje potnike, pogosto pa se pripeti, da kakšen kos prtljage, čeprav je sam po sebi popolnoma nenevaren (recimo žogica ali teniški lopar pod sedežem …), ob nenadnem premiku vozila zaide pod voznikove noge in mu onemogoči upravljanje vozila,« so opozorili.