Tiskane izdaje
Ljubljana – Veliko tatvino, storjeno na posebno predrzen način, očita tožilstvo Borutu Hriberšku, varnostniku, ki je iz centralnega Sintalovega trezorja odnesel natanko 1.028.799,85 evra. Po kratkem skrivanju pred roko pravice se je predal in trdil, da ni odnesel toliko denarja, kot mu očitajo. A ga, kot zdaj kaže, vendarle je.
Milijonska tatvina je kar nekaj časa odmevala v javnosti predvsem zaradi velike količine izmaknjenega denarja, nenavadne predaje in pozneje zato, ker je 48-letni Borut Hriberšek tik pred aretacijo novinarju Slovenskih novic dejal, da je v torbe zbasal »le« približno 650.000 evrov, zato so nekateri s prstom kazali na vodstvo Sintala, češ da so znesek prenapihnili.
Na spletnih forumih in komentarjih so se kar vrstili očitki, da so želeli s tem pretentati zavarovalnice, a je Robert Pistotnik, predsednik uprave Sintala, javno povedal, da denarja sploh niso imeli zavarovanega, saj slovenske zavarovalnice ne omogočajo zavarovanja proti notranjim tatvinam, kar se je zgodilo v njihovem primeru. Pojasnil je še, da so denar njihovim naročnikom vrnili iz lastnih sredstev.
Vrsta obremenilnih dokazov
Obremenilni dokazi so precej na strani tožilstva, saj so tatvino posnele nadzorne kamere, forenzične preiskave so pokazale, da je Hriberšek res odpiral vreče z denarjem, dejanje pa je konec koncev tudi priznal.
O Hriberškovih navedbah, da je bil v finančni stiski in da je želel z denarjem poravnati slabih 400 evrov dolga za mater v domu starejših občanov, je Pistotnik že pred časom dejal: »O njegovi osebni stiski lahko rečem le, da je bil pri nas zaposlen 11 let in je veljal za zanesljivega in poštenega delavca. Njegova plača je bila med 850 in 1100 evri, pred kratkim pa si je kupil tudi avto. Iz tega nikakor nismo mogli sklepati, da bi bil v finančni stiski.« Na splošno pa se strinja, da so plače v zasebnem varovanju prenizke, a dodaja, da ima Sintal po uradnih podatkih Ajpesa že vrsto let, tudi v teh težkih časih, višje plače od povprečja v tej panogi.
Iz obtožnice, ki so jo te dni podali na ljubljanskem tožilstvu, je razvidno, da so preiskovalci do zdaj našli malo več kot milijon evrov ukradenega denarja. Hriberšek je ob aretaciji izročil 75.140 evrov, malo manj kot deset tisočakov so našli pri njegovi zunajzakonski partnerki v Kamniku, glavnino denarja, 810.425 evrov, je spravil v predalnik na glavni železniški postaji v Mannheimu v Nemčiji, 110.045 evrov pa je izročil prijatelju v Celovcu.
Tega je, ko je odprl potovalko in notri zagledal denar, zagrabil strah in je denar odnesel celovškemu odvetniku Rudolfu Vouku, ta pa je obvestil pristojne organe. Za zdaj manjka še malo manj kot 24.000 evrov. Hriberšek je priznal, da je del denarja zapravil med nekajdnevnim begom v Avstriji in Nemčiji.
Hriberšek je 6. aprila med 8. in 23. uro prevzemal denar v centralnem trezorju na Litostrojski cesti, ki so ga vozili s terena od Sintalovih naročnikov. Njegova naloga je bila, da pakete z denarjem ustrezno shrani v trezor, a je sklenil, da bo »presegel pooblastila«.
Čeprav se brani, da ga je denar v hipu premamil in tatvine ni načrtoval, so na tožilstvu prepričani, da je dejanje dobro premislil in se nanj pripravil. Velika količina gotovine in vztrajnost dejanja pa kažeta na posebno predrzen način, piše v obtožnici. Prav tako dvomijo o iskrenosti obtoženega, da dejanje obžaluje, saj bi v nasprotnem primeru ob predaji izročil ves denar, ne pa da ga je skril na različnih lokacijah v tujini.
Odvetnik: Pripor je zdaj neutemeljen
Nekdanjemu Sintalovemu varnostniku so po vložitvi obtožnice na predlog tožilstva pripor zaradi begosumnosti podaljšali. Nad tem je začuden njegov zagovornik Boris Grobelnik. »Begosumnost gotovo ne more biti vzrok za pripor, saj so preiskovalci našli ves ukraden denar, manjka le tisti del, za katerega obtoženi priznava, da ga je zapravil. Nad takšnim stališčem sodišča smo začudeni, zato se bomo pritožili,« nam je pojasnil Grobelnik.
Ker je Hriberšek v priporu, se bo primer na sodišču prednostno obravnaval, zato je pričakovati, da bi se že v času sodnih počitnic obtoženi na predobravnavnem naroku lahko izrekel o krivdi. Kaznivo dejanje velike tatvine sicer predvideva petletno zaporno kazen, a če gre za škodo velike vrednosti kot v tem primeru, je predvidena kazen do osmih let zapora.
