Tiskane izdaje
Ljubljana - Zaradi oškodovanja nekdanjega gradbenega giganta SCT za 2,65 milijona evrov med letoma 2004 in 2007 so na večletne zaporne kazni obsodili takratnega poslovnega sekretarja SCT Jožeta Prostorja ter njegova pomagača Andreja Feguša in Andreja Kranjca. SCT je namreč plačeval fiktivne svetovalne posle različnim slamnatim podjetjem, ki sta jih odpirala Feguš in Kranjc.
»Družba SCT je bila nekoč ponos Slovenije, s takimi dejanji pa so ga povsem finančno izčrpali. Zaradi takih ravnanj je tudi država tam, kjer je,« je kritična tožilka Mateja Gončin s specializiranega državnega tožilstva, ki je s sodbo »zelo zadovoljna«. V zaključni besedi je apelirala na sodišče, naj ima ničelno toleranco do takih dejanj in naj jih ostro sankcionira. »Družbi je treba pokazati, da so taka dejanja nesprejemljiva,« dodaja Gončinova. Obramba po drugi strani napoveduje pritožbe.
Izčrpavanje družbe
Obsodbe so sad večletnega sojenja, sodišče pa je tožilki skoraj v celoti sledilo tudi glede predlaganih kazni. Tako so Prostora obsodili na enotno zaporno kazen v trajanju štirih let in pet mesecev za nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic ter nadaljevano ponarejanje ali uničenje poslovnih listin.
Fegušu je sodišče izreklo enotno zaporno kazen štiri leta in tri mesece ter 12.500 evrov stranske denarne kazni za pomoč pri zlorabi položaja in nadaljevano pranje denarja, največ, kar sedem let in deset mesecev enotne zaporne kazni ter stransko denarno kazen v višini 20.830 evrov, je sodišče prisodilo Kranjcu.
Vsem trem je naložilo, naj SCT v stečaju nerazdelno plačajo 2.665.930 evrov, za kolikor je bilo podjetje oškodovano, prav tako morajo plačati stroške kazenskega postopka in sodno takso (Prostor 750, Kranjc 1000, Feguš pa 740 evrov). Prostoru je sodišče vrnilo 4500 evrov zaseženega denarja, saj ni dokazano, da si jih je pridobil ravno s tem kaznivim dejanjem.
Prostor je kot poslovni sekretar SCT podpisoval oziroma parafiral navidezne pogodbe o poslovnem sodelovanju s slamnatimi podjetji, ki sta jih odpirala Kranjc in Feguš, ter nato parafiral in podpisoval temeljnice oziroma račune, na podlagi katerih je nato SCT slamnatim družbam plačeval za delo, ki ni bilo nikoli opravljeno. Šlo je za osem podjetij oziroma osem pogodb, Prostor pa je po prepričanju tožilstva delal po navodilih Ivana Zidarja.
»Šlo je za to, da se čim bolj izčrpa SCT,« je odločitev tričlanskega senata ljubljanskega okrožnega sodišča pojasnila sodnica Nina Drozdek Draganić. Dodala je, da senat ni dvomil niti o tem, da sta Kranjc in Feguš, ki sta bila pooblaščena na računih slamnatih družb v banki v Celovcu, prala denar, saj ga je Kranjc prenakazoval, dvigoval in polagal na osebni račun. Feguš prav tako, a nekoliko manj, kar je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni.
Sodišče je pri vseh treh obtožencih ugotovilo naklep, pri čemer je Prostor povzročil škodo SCT in drugemu pridobil korist, torej ni pridobil koristi samemu sebi, zato mu sodišče ni izreklo stranske denarne kazni kot drugima dvema obdolžencema.
Za Feguševega pooblaščenca odvetnika Petra Žnidaršiča iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji je »obsodilna sodba presenečenje glede na celoten postopek in dokaze v spisu«, pritožbo sta tako kot Žnidaršič napovedala tudi Prostorov odvetnik Žiga Klun in odvetnik Sašo Ravnik, ki zastopa Kranjca.
Zidar za očitke ne bo odgovarjal
Sprva je bila v obtožbi tudi Danica Mušič, a je tožilstvo februarja lani očitke zoper njo umaknilo. Za dejanje pa po vsej verjetnosti ne bo nikoli odgovarjal nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar. Sodišče je glede na ugotovitve komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri ljubljanski medicinski fakulteti, da je nesposoben za sojenje, pred časom zanj pravnomočno zavrglo obtožbo, Zidar pa se je zaradi slabega zdravja tako rešil že pet kazenskih postopkov. Če se pokaže, da je oziroma da bo zmožen za sojenje, lahko tožilstvo kadarkoli znova vloži obtožnico oziroma sproži postopek. A je kaj takega malo verjetno.
Neposredno obtožbo v tej zadevi je leta 2010 vložila tožilka Dragica Kotnik, a se je kasneje znašla v disciplinskem postopku in suspenzu, saj zoper njo poteka kazenski postopek (ni povezan s tem primerom), zadevo pa je prevzela tožilka Gončinova.
Zaradi očitkov obrambe, da je avtorica obtožbe Kotnikova vplivala na pričo Tjašo Cetinski, nekdanjo Kranjčevo partnerico, ki je v predkazenskem postopku močno obremenila obtožence tudi z listinskimi dokazi, je sodišče zaslišalo vrsto vrhovnih in specializiranih tožilcev.
Odvetniki namreč trdijo, da je Kotnikova dala Cetinski obrazložitev obtožbe in sklep zunajrazpravnega senata, ki je odločal o ugovoru zoper obtožbo, ter ji naročila, naj izpoveduje tako, kot piše tam. A sodišče je po zaslišanju vseh ugotovilo, da tudi, če je Kotnikova priči izročila omenjene dokumente, kar je nedopustno, to ni vplivalo na njeno pričanje, saj je obremenilne izjave in dokaze tožilstvu izročila prej, preden je bila vložena obtožba.
Ker naj bi bil Kranjc pritiskal na Cetinski, naj umakne zanj obremenilne izjave, je bil po naših podatkih pred dvema mesecema obsojen na pogojno zaporno kazen, v kazenskem postopku pa se je znašla tudi Cetinski, zoper katero je tožilstvo sprožilo postopek zaradi krivega pričanja, ker je na enem zaslišanju skušala ekskulpirati Kranjca.
Kazensko ovadbo zoper Kotnikovo je v imenu svojega klienta Feguša podal odvetnik Žnidaršič zaradi kaznivega dejanja napeljevanja h krivi izpovedbi priče Cetinski, Kranjčeva obramba pa je ovadila neznano osebo, ker nekateri dokumenti, ki so jih Kranjcu zasegli med hišno preiskavo, niso nikoli prišli v sodni spis.
