Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je novinarsko poročanje v povezavi z delovanjem policije osredotočeno na gospodarsko kriminaliteto, je tudi varnost v cestnem prometu prednostna naloga, je danes poudaril minister za notranje zadeve Gregor Virant. Lansko leto je bilo v tem pogledu najvarnejše leto doslej.
Gregor Virant je povedal, da je na slovenskih cestah lani umrlo 124 ljudi, kar je šest manj kot leto prej, a po njegovih besedah še vedno 124 preveč. Zato si bodo še naprej prizadevali, da dosežejo vizijo 0. Na slovenskih cestah se je lani sicer zgodilo za 16 odstotkov manj prometnih nesreč kot leta 2012, 19 odstotkov manj je bilo hudo poškodovanih. A mrtvih je bilo le 4,6 odstotka manj. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila prevelika hitrost, pomemben dejavnik pa je še vedno alkohol. Po Virantovih besedah je več kot deset odstotkov povzročiteljev vozilo pijanih. Za letos si Virant prizadeva, da bi bila statistika prometnih nesreč od deset do 20 odstotkov bolj ugodna kot lani.
Generalni direktor policije Stanislav Veniger je vesel, da se razmere iz leta v leto izboljšujejo, pred 20 leti je na naših cestah na primer umrlo okrog 500 ljudi. A s tem po njegovih besedah ne moremo biti zadovoljni, saj so razmere še vedno katastrofalne. Veniger se je slikovito izrazil, da si moramo predstavljati 124 krst in še več tistih, ki jih je izguba bližnjega prizadela.
Veniger je pojasnil, da je bilo lani od 124 smrtnih žrtev v prometu kar 20 pešcev. Med umrlimi je bilo tudi 40 voznikov osebnih vozil in 11 potnikov v vozilih, kar 35 jih ni uporabljalo varnostnega pasu. Umrlo je tudi 21 voznikov enoslednih motornih vozil, polovica jih je nesrečo povzročila sama.
Ker se dve tretjini nesreč zgodita v naseljih, je Veniger opozoril na nujnost spoštovanja omejitve hitrosti v naselju in zavrnil očitke, da je policija v tem pogledu prestroga s kršitelji. »Možnost, da pešec preživi trk z avtomobilom, ki vozi 50 kilometrov na uro, je 15-odstotna, ob hitrosti 30 kilometrov na uro pa 90-odstotna,« je povedal Veniger in tako opozoril, da je vsak kilometer na uro preveč lahko usoden. Opozoril je tudi na pasti letošnje mile zime, saj so ceste kljub toplejšemu vremenu spolzke, ker ni snega, pa je hitrost večinoma višja.
Aplikacija za predloge državljanov koristna
Virant je na tiskovni konferenci tudi povedal, da imajo policisti navodila, naj ne delujejo inkasantsko, temveč naj bodo navzoči tam, kjer so za zagotavljanje varnosti resnično potrebni. »Policisti se morajo zavedati, da se njihov uspeh ne meri po številu pobranih glob, temveč po občutku prometne varnosti med državljani,« je povedal. Zato so tudi uvedli spletno aplikacijo Predlagaj prometno kontrolo, ki so jo predstavili poleti. Na njej lahko državljani policiji predlagajo, na katerih lokacijah naj izvaja kontrolo. Z rezultati aplikacije je minister zadovoljen, saj so prejeli skoraj 2000 pobud državljanov.
Na policiji so nam pojasnili, da so do konca leta 2013 prejeli 1951 pobud, od katerih so več kot 1700 predlogov ocenili pozitivno. »Glede na dinamiko prejetih predlogov je policija večino predlogov prejela julija (580 na prvi dan delovanja aplikacije) in avgusta (1080), nato pa se je število pobud začelo zmanjševati (september 113, oktober 112, november 32 in december 37),« nam je pojasnil tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija. »Policija ugotavlja, da se po začetnem 'navalu' občani za oddajo predloga zdaj odločajo bolj preudarno oziroma takrat, ko imajo resnično dober predlog, kar ob upadu predlogov hkrati pomeni, da so v večini primerov ti bolj uporabni,« je še pojasnil.
Velika večina (1370) oziroma 70 odstotkov predlogov se je nanašala na izvajanje meritev hitrosti, v preostalih 30 odstotkih pa so se predlogi nanašali na problematiko tovornega prometa, zgostitev prometa, ureditev prometne signalizacije in infrastrukture ter drugo problematiko.
»Tako veliko predlogov za nadzor hitrosti potrjuje domnevo policije, da se velika večina udeležencev v prometu zaveda pomena hitrosti in da si v njihovih soseskah in na cestah, kjer se običajno vozijo, želijo, da vozniki spoštujejo omejitve hitrosti,« še pravi Menegalija. Idealno je, da se omenjene zahteve na določeni točki pokrijejo, aplikacija pa omogoča prav to. »Policija ugotavlja, da se predlogi v približno 70 odstotkih nanašajo na lokacije, ki so policiji že znane, v 30 odstotkih primerov pa so policijske enote ocenile, da nadzora na predlaganih lokacijah do zdaj niso izvajale pogosto in v omenjenih primerih se kaže prava dodana vrednost aplikacije,« je še povedal.
Bodoče voznike bi morali vzgajati že v osnovnih šolah
Inštruktor varne vožnje Brane Legan se strinja, da so slovenske ceste zdaj precej bolj varne kot pred desetletjem in več in se izboljšujejo. K temu so po njegovih besedah pripomogli izgradnja avtocestnega križa, bolj varni avtomobili z boljšimi varnostnimi sistemi in pa tudi center varne vožnje AMZS, ki je po njegovih besedah naredil revolucijo na tem področju. »Segment varne vožnje prej ni bil tako upoštevan. Še vedno pa imamo luknjo na samem začetku, manjka namreč usposabljanje bodočih voznikov od osnovne šole naprej, kar bi bil po mojem pomemben poudarek,« je o potrebnih spremembah povedal Legan.
Čeprav je nenormalnega obnašanja prometu vse manj, pa je po Leganovem mnenju še vedno toleranca do hudih prekrškov precej visoka. »Veliko ljudem se ne zdi nič hudega, če nekdo pijan sede za volan. S tem bi morali za vselej razčistiti,« je povedal. »V mislih moramo poleg mrtvih, ki jih je res vse manj, imeti tudi veliko število hudo poškodovanih, invalidov, na katere včasih pozabimo,« je še dodal.
