Vikend zapor za smrt mladeniča

Bjorn Krašovec je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl 24-letnik.

Objavljeno
07. januar 2016 19.03
Blaž Račič
Blaž Račič
Kranj – Čeprav je priznal, da je povzročil prometno nesrečo, zaradi posledic katere je septembra 2014 umrl 24-letni Uroš Struna, in so mu na kranjskem okrožnem sodišču včeraj prisodili poldrugo leto vikend zapora, so člani družine Struna nad odločitvijo sodišča razočarani.

Zdaj 32-letni Jeseničan Bjorn Krašovec je 31. avgusta 2014 v zgodnjih jutranjih urah na pločniku ob glavni cesti le nekaj deset metrov pred jeseniškim okrajnim sodiščem zbil takrat 24-letnega Uroša Struno, ki je zaradi posledic nesreče dan pozneje umrl v bolnišnici. Takoj po nesreči Krašovec žrtvi ni pomagal, ampak je pobegnil in se je šele naslednje jutro javil jeseniškim policistom.

Septembra lani je Bjorn Krašovec podpisal dogovor z okrožnim državnim tožilstvom, s katerim je priznal krivdo. Včeraj se je tako na okrožnem sodišču začel in končal predkazenski postopek, sodnica Marjeta Dvornik pa je v nadaljevanju sodnega postopka izrekla kazen, za katero se je Krašovec v spremstvu odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja dogovoril že s tožilstvom.

Za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (po kazenskem zakoniku je zagrožena kazen osem let zapora) bi po predlogu tožilstva Krašovec dobil eno leto in štiri mesece zapora, ker je pobegnil s kraja nesreče in žrtvi ni pomagal, pa še dodatne tri mesece (kazenski zakonik predvideva največjo kazen pet let zapora). Sodnica Marjeta Dvornik je povsem upoštevala dogovor o priznanju krivde med tožilstvom in Krašovcem in mu prisodila enotno kazen poldrugo leto vikend zapora, med drugim pa dejala, da nima razloga, da dogovora ne sprejme. Krašovec doslej ni bil kazensko preganjan, ima zaposlitev v podjetju Gradnje Krašovec, kjer zasluži okoli 1500 evrov na mesec, in skrbi za dva mladoletna otroka. Če ostane brez službe, bo moral celoto kazen odsedeti v zaporu. Krašovec mora plačati še 1400 evrov stroškov sojenja in 450 evrov sodne takse, poravnati bo moral tudi stroške pooblaščencev, za eno leto ima prepovedano vožnjo avtomobila.

Družina pokojnega Uroša Strune je v kazenski postopek hotela vključiti še premoženjskopravni zahtevek. Oče in mati zahtevata vsak 25.000 evrov odškodnine, sestri pa po 20.000 evrov za izgubo brata oziroma sina ter za prestane duševne bolečine. Sodnica njihovemu predlogu ni ugodila in jih je napotila na pravdni postopek.

Kot je dejala Vlasta Petrucci iz odvetniške družbe Čeferin, ki je s premoženjskim zahtevkom zastopala Strunove, še ni imela primera, da bi se obravnava prometne nesreče opravila brez izvedenca cestnoprometne stroke, ki bi lahko na podlagi ustreznih ogledov in analiz podal mnenje o tem, kako se je prometna nesreča zgodila, in tudi o vzrokih zanjo, pri tem pa opozorila na hitrost vožnje. Kot je v obrazložitvi še dejala sodnica, v kazenskem spisu ni bilo dokazov, ki bi kazali, da je šlo v nesreči za nevarno vožnjo v cestnem prometu (prekoračitev hitrosti za več kot 30 kilometrov na uro, posebno predrzna in brezobzirna vožnja, vožnja pod vplivom alkohola).

Po izreku sodbe, ki so jo spremljali štirje člani družine Struna, je mati pokojnega dejala, da je razočarana nad izrečeno kaznijo in da je ta »sramota za tožilstvo in sodišče, ki delata za povzročitelja in ne za žrtve«. Po njenih besedah kazen sodišča voznikom sporoča, da lahko delajo, kar hočejo, pa ne bodo kaznovani.