Tiskane izdaje
Trije zaposleni na Zpizu so v sodelovanju s še tremi zaposlenimi v poslovni enoti podjetja Mavrica v Ljubljani med januarjem 1999 in aprilom 2002 na škodo zavoda v lastne žepe pospravili najmanj 477.000 evrov. Leta 1999 naj bi na mesec porabili 103 zavitke toaletnega papirja, leta 2001 259, leta 2003, ko je vse spet potekalo, kot je treba, pa zgolj tri.
Ko so na zavodu to ugotovili, so sprožili preiskavo in izkazalo se je, da so plačevali račune za papir in brisače, ki jih sploh niso dobili. V poslu so sodelovali danes pokojni direktor splošnega sektorja na Zpizu Tone Koprivnikar, vodja nabave na zavodu Marjan Tomažič, skladiščnik Zpiza Danilo Pintar ter trije delavci Mavrice - poslovodkinja enote v ljubljanski Wolfovi Milojka Globokar, njen mož Janko Globokar ter Cvetka Medved.
Globokarjeva je pravnomočno obsojena na pet let zapora in 17.800 evrov stranske denarne kazni, Tomažič na štiri leta in osem mesecev ter 16.600 evrov denarne kazni, Pintar na štiri leta in 14.400 evrov, Medvedova na dve leti in dva meseca ter 8200 evrov, Globokar pa na leto zapora in 5700 evrov denarne kazni.
Vsi morajo tudi vrniti nezakonito pridobljeni denar: Globokarjeva 165.994 evrov, njen mož 4246 evrov, Tomažič 77.609, Pintar 19.402 in Medvedova 20.304 evre. Poravnati bodo morali še stroške kazenskega postopka, poroča Dnevnik.
Prvostopenjski sodniki so pritrdili tožilcu Boštjanu Valenčiču, ki je dokazoval, kako je vse skupaj potekalo: Koprivnikar je odobril, da je Tomažič brez originalnih naročilnic naročil blago pri Mavrici, Globokarjeva pa je s sodelavcema poskrbela za izdajo fiktivnih dobavnic. Pintar je dobavnice podpisoval, čeprav blaga ni nikoli videl. To je s podpisom računa nato potrdil tudi Tomažič.
Denar so z računa Mavrice dobili tako, da so najprej nakupili televizorje, glasbene stolpe, hladilnike in podobno, potem pa nakupe računovodsko pokrili s fiktivnimi nakupi, prodajami in stornacijami računov za toaletni papir in brisače. Tako so televizorje in drugo lahko zadržali zase, Zpiz pa oškodovali za najmanj 477.000 evrov.
Na razsodbo iz junija 2012 so se pritožili zagovorniki vseh obtožencev. Predlagali so, naj pritožbeni senat vse oprosti ali pa prvostopenjsko sodbo vsaj razveljavi, češ da je prvi senat kršil določbe kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, kršil kazenski zakonik in ne nazadnje izrekel previsoke kazni.
A so tudi višji sodniki pritrdili tožilcu ter vse pritožbe zavrnili kot neutemeljene. Potrdili so prvostopenjsko sodbo in tudi kazni niso spreminjali.
