Višje sodišče zamrznilo postopek proti dedičem pokojnega Zagožna

Odločitve o morebitni vložitvi tožbe proti Janezu Janši tožilstvo še ni sprejelo.

Ma. F.
sre, 20.01.2016, 08:27; spremenjen: 13:44

Ljubljana − Višje sodišče v Ljubljani je začasno zamrznilo postopek za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja proti dedičem pokojnega Jožeta Zagožna, poroča Dnevnik. Sodišče je prekinilo postopek odločanja o podaljšanju zavarovanja odvzema premoženja, saj je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Po skoraj letu dni od finančne preiskave proti Janezu Janši pa je še vedno negotova odločitev o morebitni vložitvi tožbe proti predsedniku SDS. Te odločitve tožilstvo še ni sprejelo.

Prekinitev postopka proti Zagožnovim dedičem je za Dnevnik potrdil tudi direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden. Višje sodnike je zmotilo, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) dopušča zavarovanje nezakonitega premoženja na vsem premoženju Zagožna, tudi tistem, ki ga je imel pred sumom kaznivega dejanja.

Ker so na udaru dediči, so višji sodniki ustavne opozorili, da so dediči v težjem položaju, ko gre za dokazovanje zakonitosti izvora podedovanega premoženja, zato so mnenja, da bi za dediče veljal nižji dokazni standard kot za neposredne osumljence, obtožence in obsojence.

Višje sodišče: Gre za prekinitev postopka

Za pojasnilo smo se obrnili na višje sodišče v Ljubljani, kjer so nam pojasnili, da ne gre za zamrznitev postopka, ampak prekinitev, kar je le zakonska posledica vložene pobude za presojo ustavnosti zakona.

»Z določbami 5. člena ZOPNI je vzpostavljena domneva nezakonitega izvora na celotnem zapustnikovem premoženju, ne glede na to, kdaj ga je pridobil. Zakon ne vzpostavlja nikakršne časovne povezanosti med časom pridobitve premoženja nezakonitega izvora in časom, ko naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje (v konkretnem primeru se je zato štelo za premoženje nezakonitega izvora tudi tisto, ki ga je zapustnik pridobil 20 let pred očitano storitvijo kaznivega dejanja). Hkrati zakon določa, da se finančna preiskava lahko opravi najdlje za obdobje petih let pred letom, v katerem je bilo storjeno očitano kaznivo dejanje. S tem obstaja možnost, da se oceni za nezakonito tudi premoženje, ki ni nezakonitega izvora,« nadalje pojasnjujejo na višjem sodišču.

Višje sodišče v Ljubljani je izpostavilo tudi nasprotje in nejasnost določb, po katerih tožeča stranka upošteva vse pridobljeno premoženje, zmanjša pa ga le za davke in prispevke, plačane v obdobju petih let pred letom storitve kaznivega dejanja. »S takšno zakonsko ureditvijo je kršeno načelo pravne države.«

Sodišče je tudi navedlo, da so toženci kot pravni nasledniki zapustnika v razmerju do države postavljeni v težji položaj kot osumljenci, obtoženci in obsojenci, ko morajo dokazovati zakonit izvor premoženja, ki ga niso pridobili sami. Sodišče je zato menilo, da bi moral zakonodajalec dedičem določiti nižji dokazni standard za izpodbijanje domneve premoženja nezakonitega izvora.

Nepojasnjena razlika v višini 837.000 evrov

Specializirano državno tožilstvo je aprila lani proti družini Jožeta Zagožna vložilo tožbo za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Zagožna je namreč pokazala nepojasnjeno razliko v premoženju v višini 837.000 evrov. Razlike člani Zagožnove družine niso znali pojasniti tožilstvu, zato je to vložilo tožbo za njen odvzem.

Jože Zagožen je umrl 13. septembra 2013.

Prijavi sovražni govor