Višji sodniki potrdili kazen bombašu

Ljubljana – Ljubljanski višji sodniki tokrat niso imeli pripomb na odločitev kolegov s prve stopnje, ki so v ponovljenem postopku Matevža Zajca, ki je na dvorišče upokojene tožilke odvrgel bombo, v zapor poslali za štiri leta in sedem mesecev. Sodba je tako postala pravnomočna.

Matevž Zajc, ki je 15. septembra 2014 na dvorišče upokojene državne tožilke Jožice Boljte Brus odvrgel ročno bombo M-52, je bil na prvem sojenju obsojen na sedem let zapora zaradi poskusa uboja, saj naj bi tožilki celo nameraval vzeti življenje, vendar je bila sodba na višjem sodišču razveljavljena. Okrožna državna tožilka Maja Ulčar je med ponovljenim postopkom spoznala, kot je nekako namigovalo že višje sodišče v razveljavljeni obsodilni sodbi, da Zajcu tega kaznivega dejanja ni mogoče očitati. Modificirana obtožnica ga je tako bremenila povzročitve splošne nevarnosti na škodo tožilke, njenih treh družinskih članov in dveh sosedov. Sodišče ga je spoznalo za krivega tega kaznivega dejanja na škodo tožilke in njene družine, ne pa sosedov, čeprav bi delček bombe lahko priletel tudi na njuno dvorišče. A je, kot je pojasnila sodnica Barbara Črešnar Debeljak, njegovo ravnanje bilo usmerjeno le v tožilko.

Zaradi povzročitve splošne nevarnosti so mu sicer izrekli kazen štirih let in dveh mesecev zapora in jo nato združili s šestmesečno zaporno kaznijo zaradi neupravičenega prometa z orožjem oziroma eksplozivom ter mu kot enotno kazen naložili štiri leta in sedem mesecev za rešetkami.

Na sodbo sta se pritožila obramba in tožilstvo. Kot so v pritožbi zatrjevali njegovi zagovorniki iz odvetniške družbe Čeferin, je Zajc s svojim dejanjem sicer ogrozil varnost tožilke, ne pa tudi njenih družinskih članov. Toda višji sodniki so menili, da se je Zajc nedvomno zavedal, da so v stanovanjski hiši tudi drugi stanovalci. Ura je bila namreč pol polnoči, pred hišo sta bili parkirani dve osebni vozili, v vetrolovu pa je gorela luč. Tako je po mnenju sodnikov dobro vedel, da ni izključeno, da se stanovalci gibljejo po hiši in da bi kateri od njih lahko tudi stopil ven.

Po napadu jo je bilo strah odpreti nabiralnik

Prav tako so višji sodniki zavrnili navedbe obrambe, da je prisojena odškodnina družini zaradi prestanega strahu neutemeljena in nezakonita ter da bi bilo treba za ugotavljanje tega postaviti izvedenca. Po njihovem mnenju je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za oceno, ali je kaznivo dejanje, ki ga je storil Zajc, pri oškodovancih povzročilo strah, prav tako je lahko ocenilo intenzivnost strahu in priznalo odškodnino. Oškodovanci so bili na sodišču prepričljivi, ko so opisovali, da so se ob poku bombe ustrašili in da se po ugotovitvi, da je počila bomba, niso več počutili varne, čutili so nelagodnost, zaradi dogodka so tudi spremenili svoje življenjske navade. Upokojena tožilka je tako med drugim opisovala, da jo je še nekaj časa tlačila mora, da se ni upala usesti v avtomobil in obrniti ključa, odpreti nabiralnika ali zvečer sedeti pred hišo, prav tako se je bala za svoje domače. Zaradi vsega tega je bila razdražljiva, zdravnik ji je predpisal pomirjevala. Njeni družinski člani so na sodišču povedali, da so strogo preverjali okolico in vozila, ko so bili zvečer v hiši, pa jih je bilo strah. Tožilka in člani njene družine so sicer na sodišču izpovedovali, da jih še zdaj spremlja nelagodje, predvsem ker naročnik napada še ni znan.

Sodišče prve stopnje je oškodovancem priznalo premoženjskopravne zahtevke, tako da bo Zajc moral Zavarovalnici Triglav povrniti 4980 evrov za materialno škodo, okoli 1600 evrov za materialno škodo bo moral odšteti tudi zakoncema Brus, poleg tega bo moral plačati 3000 evrov odškodnine oškodovanki za primarni strah, njenemu možu in sinovoma pa po dva tisoč evrov. Vsak od družinskih članov je sicer zahteval 8000 evrov odškodnine, vendar jih je sodnica v delu, ki se nanaša na zmanjšane življenjske aktivnosti, napotila na pravdo.

Neuspešno tudi tožilstvo

Na sodbo se je pritožilo tudi tožilstvo. Tožilka Maja Ulčar je za Zajca namreč predlagala enotno kazen šestih let in petih mesecev zapora, sodišču pa je očitala, češ da je sicer pravilno ugotovilo vse olajševalne in oteževalne okoliščine, a je slednjim namenilo premajhno pozornost. Med drugim je opozorila, da je kaznivo dejanje storil le tri dni zatem, ko je prišel iz zapora, in da je bila žrtev dejanja državna tožilka, kar daje dejanju posebno težo, saj gre za simboličen napad na celoten pravosodni sistem. Vendar so višji sodniki menili, da je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo vse te okoliščine.

Zajc je sicer v zagovoru dejal, da ni vedel, kdo živi na tem naslovu, a mu senat ni verjel, saj stanuje v neposredni bližini. Po lastnih besedah je ročne bombe, ki so pripadale pokojnemu očetu oziroma staremu očetu, našel v domači lopi in jih odnesel na bolšji sejem, kjer naj bi orožje odkupoval neki Mile, star okrog 45 let. Ker so bile bombe v slabem stanju, mu je bil zanje pripravljen plačati le 40 evrov za kos. Pri tem mu je ponudil, da mu lahko priskrbi službo na Žalah, če bi odvrgel bombo na dvorišče neke ženske, ki naj bi jo hotel prestrašiti, poučil ga je tudi, kako z njimi ravnati.

Tožilki in njeni družini se je opravičil, a je ta dejala, da bo opravičilo sprejela šele, ko bo povedal, kdo je resnični naročnik napada.