Vnovič o poskusu izsiljevanja Senice

Novinar Mitja Lomovšek je dejanje priznal, nato pa se pritožil.

Objavljeno
11. januar 2016 22.03
Mitja Felc
Mitja Felc
Ljubljana – Ko je pred meseci nekdanjega novinarja Mitjo Lomovška na podlagi priznanja krivde in preklica dveh pogojnih obsodb doletela enotna kazen treh let zapora, se je s pritožbo obrnil na višje sodišče. To mu je prisluhnilo in primer domnevnega poskusa izsiljevanja odvetnika Mira Senice in njegove partnerice Katarine Kresal vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Po dveh pogojnih obsodbah, eno je dobil zaradi poskusa izsiljevanja odvetnika Senice, drugo zaradi groženj okrožni sodnici Špeli Koleta, je bil Lomovšek obsojen na tri leta zapora. Dodatno kazen si je prislužil zaradi očitkov tožilstva o nadaljevanem kaznivem dejanju poskusa izsiljevanja Senice in Kresalove. Tožilstvo mu je najprej očitalo, da je poskušal izsiljevati Senico za sedem milijonov evrov, nato pa so s spremembo obtožnice znesek precej oklestili. Lomovšek ima do Senice zamere, ker je prepričan, da ga je spravil ob službo športnega novinarja.

V začetku avgusta je na naroku za glavno obravnavo, ko javnosti ni bilo v razpravni dvorani, Lomovšek poskus izsiljevanja priznal in sprejel ponudbo tožilstva. »Z obdolžencem je bil sklenjen sporazum o priznanju krivde, sodišče pa mu je izreklo enotno kazen treh let zapora. Ker je izrečena kazen enaka kazni, dogovorjeni v sporazumu, se tožilstvo zoper sodbo ne bo pritožilo,« so takrat za Delo povedali na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu.

Obeta se glavna obravnava

Ni ravno v navadi, da se obtoženi na podlagi podpisanega sporazuma obrne na višje sodišče, toda Lomovšek se je za tak korak vendarle odločil in uspelo mu je.

Višje sodišče je sklenilo, da se pritožbi obtoženega ugodi, sodba se razveljavi in primer vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Višji sodniki so sodbo razveljavili, ker je bil po njihovi oceni kršen kazenski zakonik, saj da Lomovšek od 22. decembra 2014 do 22. januarja 2015 ni zahteval premoženjske koristi in ga je v tem delu sodišče neupravičeno obsodilo.

Prvostopenjsko sodišče mora v ponovljenem sojenju presoditi, ali so podani zakonski znaki za sprejetje sporazuma o priznanju krivde. Glede na navodila drugostopenjskega sodišča je pričakovati, da okrožno sodišče v ponovljenem postopku priznanja krivde ne bo sprejelo, tako da bo moralo tožilstvo krivdo dokazati na glavni obravnavi.