Vodušek trdi, da so ga vlekli za nos

Slovenj Gradec – »Priče lažejo,« je po zaslišanju nekdanjega direktorja Uniorja Gorazda Korošca in prvega moža Uniorjevega hčerinskega podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška pred senatom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu trdil Vladimir Vodušek, novinar in podjetnik, ki ga obtožnica bremeni izsiljevanja obeh gospodarstvenikov.

»Korošec je naročil Stiplovšku, naj gre z mano v poslovni odnos. In potem so me povabili v odvetniško pisarno Gregorovič-Pungartnik in mi ponudili oglaševanje. Ne vem, zakaj ga ne bi sprejel. Jaz nisem vedel, da gre za fiktivne pogovore, da me dobesedno vlečejo za nos in da hočejo od mene le pogodbe, s katerimi bodo šli na policijo. Gospod Korošec je danes na sodišču lepo povedal, zakaj so to počeli. Zbirali so dokaze. Odvetniška pisarna se je šla preiskavo proti meni. Če so mislili, da jih izsiljujem, zakaj niso takoj odšli na policijo?« se je po zaslišanju obeh ključnih prič spraševal Vladimir Vodušek.

Pričanja v prid obtožbi

Tožilka Natalija Pogorevc Mlakar je menila, da so bila pričanja v prid obtožbe. Po njenem obstaja več dokazov, da je obtoženi Korošca in Stiplovška res izsiljeval, da bo javno objavil štiri fakture, če ne privolita v poslovno sodelovanje s pogodbo o oglaševanju v višini 360.000 evrov, druga možnost, ki jo je ponudil, je bila odkup Voduškovih terjatev v višini 160.000 evrov, razliko do 360.000 pa bi družba Unior plačala z oglaševanjem na njegovi televiziji, kot zadnjo možnost pa je Vodušek ponujal tako imenovano »zunajsistemsko rešitev«.

Gorazd Korošec, nekdanji prvi mož Uniorja, se je po pregledu štirih spornih računov med Uniorjem in hčerinsko družbo Rydcon in posvetu z odvetniško pisarno Gregorovič-Pungartnik odločil za samoprijavo na celjsko tožilstvo. »Za račune, ki so bili sporni, saj storitve na računu niso bile opravljene – z njimi smo poravnali stroške, smo vložili samoprijavo. Zaradi gospodarskega prekrška sem bil obsojen in dobil pogojno kazen,« je povedal Korošec. »V samoprijavi sem pokazal celo več dokumentov, kot ste jih imeli vi,« je Vodušku rekel Korošec, ki v novinarjevo izsiljevanje ni želel privoliti. Korošec se z Voduškom ni nikoli srečal, o njegovih izsiljevanjih mu je poročal Vinko Stiplovšek, ki je bil zaradi zlorabe položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju prav tako pogojno obsojen.

Obramba: Zadeva je mejna

Na naslednji obravnavi, ki bo 21. marca, bo pred senat stopil Stanislav Gaberc, Voduškov sodelavec, ki je krivdo priznal že leta 2013 in se s tožilstvom pogodil za kazen. Voduškov zagovornik, odvetnik Boštjan Penko, je rekel, da ne glede na priznanje soobtoženega Gaberca pričakuje korektno presojo sodišča. Priznanje Gaberca po njegovem ne sme pomeniti prejudica krivde, niti ne obtoževalne okoliščine za obdolženca, ki dejanja ni priznal. »Po moji oceni je zadeva mejna. Na detajlih in interpretacijah se bo odločalo o tem, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje ali pa je dejanje v nekem delu izzvala vpletena odvetniška družba, v nekem delu pa tudi policija,« napoveduje Penko.

Sodišče bo prihodnji teden zaslišalo tudi odvetnika Jožka Gregoroviča, ki mu je nekdanji direktor Uniorja naložil, naj zadevo Vodušek reši, ne da bi Gregorovič dobil natančna navodila, kako naj ravna. Tako vsaj trdi Korošec, ki je na sodišču izjavil, da ni nikoli nameraval z Voduškom sklepati oglaševalskega posla. Na vprašanje, ali je odvetniška pisarna Gregorovič-Pungartnik delala na svoje roke, da bi dokazala izsiljevanje, bo odgovoril Gregorovič. Pri njem zaposlen odvetnik Jernej Mlinarič, ki je osnutek pogodbe o oglaševanju pripravil po naročilu svojega šefa, o ozadju zgodbe ni ničesar slutil. »Ni mi vseeno, da v zadevi nisem vedel vsega in da sem se trudil za fiktivni posel,« je rekel Mlinarič.