Vrednost podjetja povečali za več kot dvestokrat

Konec sojenja nekdanjim vodilnim v primeru Hypo še ni blizu, prebijajo se skozi 20.000 listin.

Objavljeno
24. september 2017 19.22
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana - Na sojenju Andreju Oblaku, Božidarju Španu, Antonu Romihu in Andreju Potočniku, ki so kot nekdanji vodilni možje slovenske podružnice avstrijske banke Hypo obtoženi zlorabe položaja in pranja denarja, se prebijajo skozi dokaze. Tožilstvo četverici očita, da je banko Hypo oškodovala za 22 milijonov evrov.

S številnimi zapleti in tudi bolniškimi opravičili, zaradi katerih enkrat manjka eden, spet drugič drugi, se je na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča nadaljevalo sojenje nekdanjim vodilnim iz slovenske podružnice banke Hypo: predsednikoma uprave Hypo Alpe Adria Bank Antonu Romihu in Božidarju Španu, generalnemu direktorju Hypo Leasinga Andreju Potočniku in direktorju družbe Hypo Alpe Adria Consultance Andreju Oblaku. Tožilstvo jih preganja zaradi nepremičninskih poslov, s katerimi naj bi banko oškodovali za 22 milijonov evrov.

Po mnenju tožilca Stanislava Pintarja je v obtožnici, ki ima več kot 20.000 listin, »vse listinsko izkazano z dokumenti«. Prvi očitek je povezan s projektom na Ptuju, kjer je Andrej Oblak kot direktor dveh hčerinskih družb kupil dva kompleksa zemljišč, nato pa je družba pri nadaljnji prodaji pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 3,9 milijona evrov.

Drugi očitek je povezan z nakupom in financiranjem zemljišč v Trzinu, ki so bila prodana za 2,4 milijona več, kot je znašala kupnina. Liechtensteinsko podjetje Immo Invest Fund je julija 2007 Vegradu prodalo družbo KPN Investiranje, ki je imela uradno v lasti 45.500 kvadratnih metrov zemljišč v Trzinu, in za to prejelo 2,4 milijona evrov. Dva meseca prej, maja 2007, pa je Immo Invest Fund za to družbo plačal le slabih 11.000 evrov.

S tem se je vrednost podjetja, ki je imelo samo 8763 evrov osnovnega kapitala, v slabih dveh mesecih povečala za več kot dvestokrat. To so izpeljali s pomočjo Hypo Leasinga, s katerim je družba KPN Investiranje le teden prej podpisala pogodbo o finančnem lizingu zemljišč v Trzinu v višini 5,7 milijona evrov. V zemljiško knjigo se je nato zgolj za en dan (!) vpisala kot lastnica omenjenih zemljišč, kar ji je močno dvignilo (prodajno) vrednost. Vegrad je Immo Invest Fundu plačal 2,4 milijona evrov za podjetje, ki je imelo en dan v lasti 45.000 kvadratnih metrov travnikov in gozda in skoraj šest milijonov evrov dolgov.

Denar iz obeh projektov - ptujskega in trzinskega, torej 3,9 in 2,4 milijona evrov - so nato porabili za nakup večinskega deleža družbe Gina, ki je imela v lasti zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani in ki naj bi sodelovala pri gradnji študentskega kampusa za Bežigradom. Družbo so zatem za 22 milijonov evrov prodali Vegradu.

Izkupiček se je potem »izgubil«, saj je po vseh transakcijah Immo Invest Funda na računu ostalo le slabih 800.000 evrov, in še ti so se potem izgubili na tri račune na Britanskih Deviških otokih. Večina od skoraj 25 milijonov evrov, ki so se v slabih dveh letih do 2008. »prelili« v Panamo, pa je končala na računih najmanj desetih »off-shore« družb.

V zgodbo je vpletena tudi Hilda Tovšak, ki je novembra 2015 priznala krivdo v zameno za poldrugo leto pogojne zaporne kazni. Vegrad je v tem 22 milijonov vrednem poslu 14 milijonov evrov plačal z denarjem, za osem milijonov pa je bilo pobota. Omenjenih 14 milijonov je šlo na račune družb v Liechtensteinu in Luksemburgu, vsaj trije obtoženi pa so dobili vsak 2,1 milijona. Tožilstvo je opozorilo, da so s tem denarjem kupovali delnice, med drugim Krke in Luke Koper, oziroma so dobiček, ki bi ga lahko dobila banka, preusmerili drugam oziroma na družbe, povezane z nekdanjimi vodilnimi v Hypu.

Po ocenah poznavalcev je bil Vegrad v času, ko ga je vodila Tovšakova, tisti, prek katerega se je denar iz poslov s Hypom prelival na račune v Liechtensteinu, Luksemburgu in na Britanskih Deviških otokih. Od tam naj bi po ugotovitvah preiskovalcev romal v roke oseb, povezanih s Hypom.

Eden največjih procesov s področja gospodarskega kriminala pri nas se nadaljuje danes, vendar, tako predvideva tožilec, se še ne bo končal tako kmalu.