Vrhovni sodniki zapečatili kazen Zavašnikovi

Ljubljana – Za višjim sodiščem so zdaj še vrhovni sodniki udarili pečat na sodbo, s katero je ljubljansko okrožno sodišče Mileno Zavašnik obsodilo na leto dni zaporne kazni zaradi zatajitve gradbenih strojev v vrednosti 112.000 evrov. Zahtevo Zavašnikove za varstvo zakonitosti so zavrnili kot neutemeljeno.

Zavašnikova, ki zaporno kazen prestaja od januarja, je bila obsojena v istem postopku kot njen sin Robert Tomas Zavašnik, ki so mu sodili posebej, ker je bil v času sojenja materi na begu pred prestajanjem petletne zaporne kazni. To bi moral prestati zaradi odgovornosti za odmevno tragedijo pred diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah na predbožični večer 2005., ko so v gneči umrla tri mlada dekleta, več mladih pa je bilo poškodovanih.

Stroje prejela, a jih nista plačala

Pisali smo že, da je Zavašnik med decembrom 2003 in decembrom 2005 s Hypo Leasingom sklenil lizinške pogodbe za financiranje polpriklopnika ter strojev za brizganje plastike in dozirno-sušilnega sistema. Pogodbe za financiranje polpriklopnika je sklenil Robert, Milena Zavašnik pa je pri sklenitvi sodelovala kot porok. Čeprav je Roto vse to prejel, je plačal le manjši del obveznosti. Zato je Hypo proti koncu 2008. leta odstopil od pogodb in pozval Roto, naj jim vrne stvari v osmih dneh.

Hypo Leasing je po besedah predstavnikov lizinške hiše večkrat pisno in ustno pozval Roto na izpolnitev zapadlih obveznosti, a odziva menda ni bilo. Detektivu, ki ga je zato najela lizinška hiša, sta se Zavašnik in njegova mati prav tako izogibala, zato je celo čakal v zasedi, da sta peljala psa na sprehod, da je prišel v stik z njima. Zavašnik mu je tako ob neki priložnosti leta 2008 pokazal stroje, o polpriklopniku pa je dejal, da je v uporabi na vožnji. Ko mu je detektiv povedal, da glede na podatke uradnih evidenc sploh ni več registriran, pa ni več hotel dajati izjav.

Mati in sin sta stroje po podatkih tožilstva uporabljala še leta 2011, kar je bilo razvidno iz izdanih računov za izdelovanje plastičnih kljukic družbe Roto, za polpriklopnikom pa se je že leta 2006 izgubila vsaka sled. Roto je lani razglasil stečaj in stroji so postali del stečajne mase, tako da lizingodajalec še vedno ni poplačan v celoti.

Mati v zaporu od januarja

Mileno Zavašnik so maja lani zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zatajitve na okrožnem sodišču obsodili na leto dni zapora in odvzem oziroma plačilo 112.000 evrov. Višje sodišče je septembra lani sodbo spremenilo le glede odvzema premoženjske koristi 112.000 evrov, saj ji ga ni izreklo, v preostalem pa je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Potem ko je sodišče zavrnilo njeno prošnjo za alternativno prestajanje zaporne kazni, je kazen začela prestajati v začetku letošnjega leta.

Zavašnikova je izkoristila izredno pravno sredstvo in na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, a jo je odločitev vrhovnih sodnikov najbrž razočarala, saj so njeno zahtevo zavrnili kot neutemeljeno.

Pooblaščenec Zavašnikove odvetnik Milan Vajda je vztrajal, da Zavašnikova kot prokuristka podjetja sploh ni mogla storiti kaznivega dejanja zatajitve oziroma »ni mogla uresničiti objektivnih in subjektivnih znakov tega kaznivega dejanja, ker je bila upravičena le do zastopanja družbe v okviru podeljene prokure«, saj da zatajitev lahko zagreši le oseba, ki vodi posle gospodarske družbe (poslovodja).

A vrhovni sodniki pojasnjujejo, da takšno stališče ni pravilno, saj je za obstoj tega kaznivega dejanja bistveno, da so stvari osebi, preden si jih ta protipravno prilasti, zaupane, tako kot so bili stroji zaupani Zavašnikovi kot zastopnici oziroma prokuristki družbe Roto.

Sinu so sodili posebej

Vajda je kršitev videl v tem, da sodišče v sodbi ni razmejilo, katera ravnanja se nanašajo na Zavašnikovo in katera na njenega sina, poleg tega meni, da bi jima bilo treba soditi skupaj, in ne ločeno, ker gre za očitek sostorilstva. Kot je znano, je bil Robert Tomas Zavašnik dlje časa na begu, zato je sodišče najprej sodilo njegovi materi, njemu pa so začeli soditi septembra lani, potem ko se je vrnil z bega, s katerim se je uspešno izognil odhodu za zapahe, saj je izvršitev petletne zaporne kazni medtem zastarala.

A ker zagovornik ni navedel, katero kršitev kazenskega postopka v zvezi s tem uveljavlja, vrhovno sodišče njegovih navedb ni presojalo. V preostalem pa je zagovornik uveljavljal razloge, ki jih po zakonu ni mogoče uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti (glede nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja). Ker torej vrhovni sodniki niso ugotovili drugih zatrjevanih kršitev zakona, so zahtevo Zavašnikove zavrnili, obsojenki pa naložili plačilo 500 evrov sodne takse.

Pred kratkim je postala pravnomočna tudi kazen za Roberta Tomasa Zavašnika v trajanju enega leta in osmih mesecev zapora. To kazen bo Zavašnik odslužil, saj so mu takoj po razglasitvi prvostopenjske sodbe novembra lani nataknili lisice in ga iz sodne dvorane odpeljali naravnost za zapahe, da se ne bi ponovila zgodba z izogibanjem odhodu v zapor.