Tiskane izdaje
Ljubljana – »Absurdno« in »rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika in sodišča,« je vrhovno sodišče zapisalo v sklepu, s katerim je zavrnilo predlog družbe A pohištvo, ki je v pravdnem sporu z državo zahtevala izločitev vseh slovenskih sodišč, sodnikov in sodnic, ker da so kontaminirani in pristranski.
Na domžalskem okrajnem sodišču namreč poteka pravda med državo in družbo A Pohištvo, trgovina in proizvodnja pohištva, ki jo v sporu kot pooblaščenec zastopa Darko Krašovec, sicer generalni sekretar vlade.
Gre za spor zaradi šestih kmetijskih parcel, katerih vrednost geodetska uprava ocenjuje na 18.000 evrov. Po prepričanju države oziroma sklada kmetijskih zemljišč so te parcele, nekdanje družbeno premoženje, leta 1993 po zakonu postale njegova last, ker pa se je podjetju A Pohištvo leta 2007 uspelo v zemljiško knjigo na sodišču v Domžalah vpisati kot lastnik, se je sklad odločil za sodno pot.
A je Krašovec na domžalsko okrajno sodišče vložil predlog za izločitev vseh sodišč, domžalsko sodišče pa je njegov predlog posredovalo vrhovnemu sodišču. Ker so po Krašovčevem mnenju vsa slovenska sodišča del organizacije Republike Slovenije, vsi sodniki pa v službenem razmerju pri Republiki Sloveniji, kar pomeni, da so finančno in zaposlitveno odvisni od države, o konkretnem sporu ne bi smelo odločati nobeno sodišče. Zato je zahteval izločitev vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji in izločitev vseh sodišč, ki jih je ustanovila država, češ da noben sodnik in nobeno sodišče, ki ga je ustanovila država, »ne izpolnjuje kriterija nedovisnosti in nepristranskosti«.
A so vrhovni sodniki njegov predlog gladko zavrnili. Kot ugotavljajo, je trditev o tem, da zaradi povezav z državo nobeno slovensko sodišče ne bi smelo odločati o zadevi, »absurdna in v najboljšem primeru rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika in sodišča ter osnov civilnega (procesnega) prava«, predlog za izločitev »vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji in vseh sodišč, ki jih je ustanovila Republika Slovenije«, pa je po mnenju vrhovnega sodišča »popolnoma zagrešen«.
Sicer je bil Krašovec, preden je postal generalni sekretar v Cerarjevi vladi, sodnik na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču. Bil je predsednik sodnega senata v nekaj medijsko odmevnih primerih, na primer v postopku Dimitrija Rupla, ko je zaradi po njegovem mnenju prisilne upokojitve in predčasnega odpoklica s položaja generalnega konzula v Trstu tožil državo, ter v postopku, ko je eden od bivših vodilnih Hypo Leasinga Andrej Potočnik tožil svojega nekdanjega delodajalca zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
Zgodbo o generalnem sekretarju vlade, ki kot pooblaščenec zastopa pravno osebo v sporu z državo, in njegovi milo rečeno nenavadni zahtevi, je prva popisala Mladina.
