Tiskane izdaje
Ljubljana - »Raziskava, ki daje vtis, da slovenska sodišča sistematično kršijo človekove pravice, je metodološko sporna in ne omogoča ustrezne strokovne razprave ali interpretacije podatkov,« je zapisano na spletni strani vrhovnega sodišča.
Nekdanji ustavni sodnik in nekdanji minister za pravosodje ter zaslužni profesor ljubljanske univerze Lovro Šturm je 9. julija predstavil vmesno poročilo o raziskavi z naslovom: »Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih povzročili sodniki in sodišča v Republiki Sloveniji kot del represivne državne oblasti.«
Vrhovno sodišče je uvodoma poudarilo, da je sodstvo zainteresirano za raziskovalno dejavnost, saj lahko pripomore k razvoju prava ter izboljšanju stanja v pravosodju in družbi. »Težko pa se je izogniti občutku, da je omenjena raziskava ta cilj zgrešila. Predstavlja primer premalo kakovostne interpretacije,« menijo na sodišču. Njegove interpretacije po oceni vrhovnega sodišča dajejo vtis, da gre za sistematične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Da gre v resnici za povsem normalno stanje, bi po mnenju sodišča pokazala že pričakovana umestitev raziskovanih podatkov v primerljiv kontekst, »vendar raziskava dr. Šturma tega ne stori«. Po izračunu, ki temelji na javno objavljenih podatkih, je uspešnost ustavnih pritožb v Sloveniji po navedbah vrhovnega sodišča triodstotna.
»Če dodatno upoštevamo, da so v istem obdobju vsa slovenska sodišča rešila 8.392.585 različnih zadev, pa ugotovimo, da je delež ugodenih ustavnih pritožb glede na vse rešene zadeve pred sodišči 0,0048-odstotna. Ustavno sodišče ZR Nemčije recimo navaja 2,5 odstotno uspešnost nemških ustavnih pritožb, kar je s slovenskimi podatki povsem primerljivo,« navaja vrhovno sodišče.
Viri sporni, zaključki absurdni
»Viri, ki jih raziskava navaja (zbirke odločb), so zaradi svoje posrednosti sporni in nezanesljivi,« so prepričani na vrhovnem sodišču. Podatki v Šturmovi raziskavi se tako po njihovih trditvah nekoliko razlikujejo glede na podatke, do katerih se lahko razmeroma hitro pride preko letnih poročil oziroma spletnega iskalnika ustavnega sodišča.
Raziskava namreč vse ugodno rešene ustavne pritožbe šteje kot kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vrhovno sodišče ugotavlja, da Šturm v raziskavi ni razlikoval med tem, koliko ustavnih pritožb je bilo pozitivno rešenih zaradi subjektivnih sodniških napak in koliko jih je posledica pomanjkljive normativne ureditve.
»Raziskava med drugim uporablja tudi nekonsistentno terminologijo (npr. sodni akt, nižje sodbe ...) ter številke glede števila odločitev, sodišč in sodnikov, kar pripelje do absurdne trditve, da naj bi človekove pravice in temeljne svoboščine kršilo 442 sodišč (ob tem, da jih je v Sloveniji 66), kot tudi da naj bi jih kršilo več posamičnih sodnikov kot pa jih je trenutno zaposlenih,« pravijo na sodišču.
Do kakšnih ugotovitev bi ob enakem načinu sklepanja prišli na podlagi podatka, da je sprememba Zakona o pravdnem postopku iz leta 2008, ki jo je v zakonodajnem postopku zastopal dr. Šturm, bila že sedemkrat spoznana za protiustavno?,« so še dodali.
