Tiskane izdaje
Ribničan Matej Oražem, star 26 let, ki je decembra lani z lovskim nožem ubil 55-letnega Toneta Pogorelca, dejanje sicer obžaluje, a krivde kljub temu ni priznal. Za vse skupaj krivi alkohol, saj je prav zaradi njega v preteklosti prišel že večkrat navzkriž z zakonom, in obljublja, da se bo šel zdravit. Včeraj se je na ljubljanskem okrožnem sodišču nadaljevala in tudi končala glavna obravnava, senat pod predsedstvom sodnika Srečka Škerbca pa je slišal dovolj, da lahko o zadevi razsodi.
Kaj se je dogajalo 2. decembra lani v bifeju Krajec v Dolenjih Lazih, niti ni sporno, saj se tudi obramba strinja, da se je zgodilo tako, kot je v obtožnici zapisalo tožilstvo, čeprav se Oražem usodnih trenutkov v lokalu menda ne spominja. Obtožnica mu očita, da je med 23.10 in 23.59 s 24,5 centimetra dolgim lovskim nožem Pogorelca hudo poškodoval po glavi in vratu. Obducent je naštel 9 potegov oziroma vbodov z nožem, neposreden vzrok smrti pa je bila zračna embolija.
Sliko dogajanja
Poškodovanega Pogorelca so z reševalnim vozilom odpeljali v ribniški zdravstveni dom, vendar je zaradi hudih poškodb umrl. Po napadu je Oražem, ki je bil takrat še na preizkusni dobi zaradi pogojne obsodbe, pobegnil iz lokala, a so ga policisti kmalu izsledili in mu čez dobro uro nataknili lisice.
Glede tistega decembrskega dneva se sicer dobro spominja, kako se je ob treh popoldne po službi selil iz enega do drugega bifeja in kako je še pred prvim prihodom v Krajec, kjer je spil pivo in travarico, v dveh lokalih pred tem spil že dve pivi in šilce travarice. Ko se je na koncu spet vrnil v Krajec, pa se je tam ob točilnem pultu zapletel v pogovor s Pogorelcem, s katerim pa, kot pravi, ni imel nikoli nobenih zamer, prav tako tudi nista bila v sporu, zato ni znal povedati, zakaj se je sprl ravno z njim. Vsega, kar se je dogajalo v nadaljevanju, tudi to, da je šel po nož v avto, pa se ne spominja, saj mu je, kot je povedal, padla tema na oči.
»Spominjam se samo, da sem z glavne ceste zapeljal na stransko, ker sem hotel odtočiti.« Njegov avto naj bi tako obtičal v blatu, zato je nadaljeval peš »po travnikih in močvirjih« proti Zamostecu pri Sodražici, kjer je živel skupaj s zunajzakonsko partnerico. Slednja je povedala, da sta se po dogodku slišala po telefonu in da je Oražem, ki ga domačini poznajo tudi pod vzdevkom Žajfca, deloval zelo panično, govoril zelo nerazločno in se drl. Med drugim ji je povedal, da bo prišel sam domov in jo objel, saj je že vedel, da bodo na njen dom prišli tudi policisti. Sama sicer še pravi, da je Oražem svojo agresivnost izražal le verbalno in da je vse, kar je storil v vinjenem stanju, pozabil.
Sodišče naj upošteva olajševalne okoliščine
Prav stanje obtoženega v času storitve kaznivega dejanja, je včeraj v sklepni besedi povedal zagovornik Marković, je za ta postopek najbolj bistveno. Oražem je imel takrat v krvi namreč 2,5 promila alkohola, k dogodku pa sta po mnenju obrambe pripomogla tudi blaga duševna motnja in huda vedenjska motnja, o kateri sta na sodišču govorila izvedenca za psihiatrijo in klinično psihologijo. Zaradi čustveno neuravnovešene osebnostne motenosti naj bi namreč Oražem reagiral bolj impulzivno in burno od običajnega človeka, alkohol pa je pri njem vzbudil agresivnost.
Kot je povedal Marković, so o spominskih luknjah obtoženega govorile tudi druge priče, natakarica iz tega lokala je tako povedala, da je Oražem včasih po prepiti noči spraševal, ali je bilo vse v redu in če je še kaj dolžan. »To sicer ne pomeni, da je bil obtoženi neprišteven, ampak zagotovo ni bil povsem prišteven, kot to trdi tožilstvo. Vse to je treba upoštevati kot olajševalne okoliščine,« je povedal Marković in sodišču predlagal, naj izreče primerno, vsekakor pa bolj milo kazen, kot jo je predlagalo tožilstvo.
Tožilstvo, ki je Oražmu ob priznanju krivde na predobravnavnem naroku ponudilo deset let zapora brez preklica pogojne obsodbe, pa je tokrat poleg 14 let zapora predlagalo tudi preklic pogojne obsodbe in izrek enotne kazni 14 let in pet mesecev zapora.
