Z razgledne točke na Voglu v prepad, svojci brez odškodnine

Ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da je 19-letnik sam kriv za usodni padec, ne pa lastniki treh parcel.

Objavljeno
03. februar 2014 08.57
Posodobljeno
03. februar 2014 11.00
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Svojcem 19-letnega Gašperja Antloge, ki se je pred skoraj petimi leti smrtno ponesrečil, ko je v bližini Ski hotela na Voglu zdrsnil v prepad, ni uspelo dokazati, da so za smrt njihovega sina in brata odškodninsko odgovorni lastniki treh parcel, kjer se je zgodila nesreča, ker jih niso primerno zavarovali.

Ljubljansko okrajno sodišče je zavrnilo civilno tožbo, s katero svojci terjajo odškodninsko odgovornost od Gozdarsko-kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju (GKZ), Družbe za upravljanje naložb Dunis in Republike Slovenije. Vsak od treh družinskih članov je zahteval 9000 evrov, torej skupno 27.000 evrov.

Nesreča se je zgodila 21. februarja 2009 popoldne, ko si je družba, v kateri je bil tudi Gašper Antloga, na nezavarovani razgledni točki ogledovala okoliške hribe in jezero. 19-letniku je na poledenelem terenu spodrsnilo, omahnil je približno 70 metrov globoko, nato pa je padel še 700 metrov. Kljub takojšnji reševalni akciji, v kateri so sodelovali gorski reševalci iz Bohinja in ekipa za reševanje v gorah, ki jo je na Vogel pripeljal vojaški helikopter, mladeniču ni bilo več pomoči.

Ker policija po nesreči kakšnih drugih okoliščin, razen tega, da je šlo za usoden zdrs, ni ugotovila, je izključila tujo krivdo in zadevo končala s poročilom tožilstvu. Za dogodek tako ni nihče kazensko odgovarjal, mladeničevi svojci pa so s tožbo terjali civilno odgovornost.

Bi pomagala visoka ograja?

Prepričani so, da so za nesrečo odgovorni lastniki treh parcel, na stičišču katerih se je zgodila tragedija, saj da so premalo storili za varnost na tem območju. V tožbi navajajo, da niso ustrezno zavarovali razgledne točke, postavili varovalne ograje in opozorilne table, zaradi česar je mladenič omahnil. Prav tako niso preprečili hoje po svoji nepremičnini, temveč so obiskovalce s tablami celo vabili na razgledno točko, trdijo tožniki. Priznavajo, da je k tragičnemu dogodku prispeval tudi 19-letnik, njegov prispevek k nesreči so ocenili na 40 odstotkov.

A sodišče je presodilo, da tožene stranke niso odgovorne za dogodek, temveč da je bil ponesrečeni mladenič v celoti odgovoren za nesrečo. Tako država kakor družba Dunis sta zatrjevali, da zemljišča, čeprav sta lastnici, ne uporabljata. Država zemljišča ne upravlja od leta 1966, od takrat je v uporabi žičnic Vogel, na katere je tudi vknjižena služnostna pravica. Po odločitvi sodišča ni objektivno odgovorna niti družba Dunis, ki prav tako ne uporablja nepremičnine (hotela), saj je imela v času nesreče sklenjeno najemno pogodbo z Družbo za upravljanje hotelov, d. o. o., Ljubljana. Ne zemljišča ne hotel ne predstavljajo nevarne stvari in nevarne dejavnosti.

Sodišče meni, da se je tudi drugotožena GKZ razbremenila odgovornosti. Pritrdilo je njenim pojasnilom, da so v gorskem svetu vremenske razmere spremenljive, zato bi bilo absurdno pričakovati, da bi bila pod novozapadlim snegom (tistega dne ga je bilo tri metre) vidna ograja, ki bi jo novi sneg tako ali tako vsakič znova prekril. Reklamni napis za razgledno točko na terasi hotela (ki je zaprta in nedostopna) ni postavila GKZ, medtem ko je bil znak nevarnosti padca v globino postavljen. GKZ še dodaja, da je na zasneženem goratem območju možnost zdrsa velika, hoja po robu nevarna, še bolj pa je nevarno kepanje in skakanje po snegu.

Okrajno sodišče je tako menilo, da je GKZ navedla precej razlogov, na podlagi katerih izkazuje, da ni kriva za nesrečo, lastnici nepremičnine, ki se nahaja v bližini prepada v gorskem svetu, pa noben predpis ne nalaga postavitev ograje ob robu prepada.

Za tragedijo je tako po mnenju okrajnega sodišča v celoti odgovoren Antloga, saj je bil znak za nevarnost padca v globino postavljen na vidnem mestu, šlo je za snežne razmere, ki terjajo večjo previdnost. Mladeničeva družba je bila pred nesrečo razigrana, življenjsko je bilo pričakovati, da odrasel posameznik v razposajenosti ni pozoren na znake nevarnosti, a sodišče vendarle ne more mimo dejstva, da je bil Antloga polnoleten, očitno so tudi starši zaupali v njegovo presojo življenjskih situacij. Nesreči je tako botrovala le nepazljiva oziroma ne dovolj skrbna presoja naravnih okoliščin, piše v sodbi.

Pri ravnanju Gašperja Antloge je tako šlo za tvegano ravnanje, ki je preseglo razumno mejo, in odgovornost za tako ravnanje je izključno njegova, ugotavlja sodišče. Tožbo je zavrnilo, a se bodo z njo ukvarjali višji sodniki, saj so tožniki vložili pritožbo.