Z uvedbo krožišč manj nesreč in poškodovanih

Ljubljana - Raziskave so pokazale, da se je tam, kjer je so bila klasična križišča preurejena v krožna, v nekaterih primerih število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50 odstotkov, število poškodovanih pa za 75 odstotkov, so sporočili iz Javne agencije RS za varnost prometa. Krožišč je vedno več, zato opozarjajo na pravilno ravnanje voznikov v krožiščih.

Po mnenju agencije so krožišča z vidika prometne varnosti zelo dobrodošla, saj umirjajo hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij s strani vozil.

Vozniki se v cestnem prometu srečujemo s krožnimi križišči z enim ali več prometnimi pasovi. Vedno bolj pogosta pa so tudi krožna križišča z ločenimi prometnimi pasovi. Vsi uvozi so označeni z znakom križišče s prednostno cesto, kar pomeni, da imajo prednost vozila, ki že vozijo na krožnem križišču.

Pri vključevanju na krožno križišče ni potrebno vklopiti desnih smernih utripalk. Vklopimo jih le, če je krožno križišče izvedeno tako, da je izvoz, po katerem želimo zapustiti krožno križišče, v neposredni bližini uvoza, so pojasnili na agenciji.

Poudarili so nekaj ključnih pravil, na katera morajo biti pozorni vozniki. V krožišču ne ustavljamo in ne vozimo vzvratno, pri uvozu v krožišče in izvozu iz krožišča pa moramo dati prednost pešcem in kolesarjem. Poleg tega je obvezna uporaba desnih smernih utripalk, kadar želimo zapustiti krožišče. S prehitrim ali prepoznim vklopom zavajamo ostale voznike, zmanjšujemo prepustnost križišča in tvegamo nalet vozila od zadaj, so opozorili na agenciji.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v krožiščih so prehitevanje pred križiščem, trki s pešcem oz. kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oz. uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali ločilni otok, zanašanja in zdrsi ter drugo.