Z vloženim evrom bi jih privarčevali sedem

Ljubljana – Analiza AMZS v okviru evropskega programa EuroRap je pokazala, da bi z investicijo 170 milijonov evrov v državne ceste prihodnjih v 20 letih imeli 4494 manj mrtvih oziroma hudo poškodovanih. Letni strošek zaradi nesreč znaša do tri odstotke BDP.

Avto-moto zveza Slovenije (AMSZ) se je v Evropski neodvisni program ocene varnosti cest (EuroRAP) pridružila leta 2008. V okviru programa je leta 2013 analizirala 3180 kilometrov slovenskih državnih cest, kar je slaba polovica omrežja državnih cest. Analiza je pokazala, da je kar 60 odstotkov cest glede varnosti dobilo le eno do dve zvezdici od petih, kar je zelo skrb vzbujajoče.

Na AMZS so zdaj ovrednotili še ukrepe za izboljšanje varnosti. »Ne govorimo o velikih posegih, temveč o tistih, ki jih lahko izvedemo takoj. Ukrepi so znani in ne stanejo veliko,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu na AMZS Jure Kostanjšek.

Na podlagi analize so izračunali, da bi za 3180 analiziranih kilometrov slovenskih državnih cest z investicijo 170 milijonov evrov v dvajsetih letih lahko preprečili 4494 hudih telesnih poškodb ali smrti udeležencev v prometnih nesrečah ter prihranili več kot milijardo evrov. Z vsakim vloženim evrom bi jih privarčevali sedem.

Iz rezultatov analize je tako razvidno, da bi na primer za namestitev varnostne ograje na obeh straneh vozišča v skupni dolžini 1278 kilometrov odšteli sto milijonov evrov, s tem pa bi v dveh desetletjih po njihovi oceni preprečili 2620 smrti oziroma hudih poškodb v nesrečah.

Med ukrepe za izboljšanje varnosti cest so uvrstili še izdelavo robne ropotne črte, ki voznika opozarja, da zapušča vozni pas, širjenje robnih pasov z asfaltiranjem bankin na obeh straneh vozišča in izdelavo široke oziroma dvojne sredinske črte. Z investicijo 4,5 milijona evrov pa bi odstranili ali zaščitili nevarne obcestne objekte in tako 480 udeležencev v dveh desetletjih obvarovali pred smrtjo oziroma hudo telesno poškodbo.

»Cilj je narediti potovanje po cestah tako varno, kot je potovanje z letalom ali vlakom,« je poudaril ustanovitelj in predsednik upravnega odbora EuroRAP John Dawson. Čeprav je Slovenija v zadnjih letih na področju varnosti cestnega prometa po njegovih besedah naredila velik napredek, so razmere na naših cestah v primerjavi z zahodnimi evropskimi državami še vedno dva- do trikrat slabše.

Ukrepi za občutno izboljšanje prometne varnosti so tako znani, in čeprav bi za ukrepe vsako leto odšteli »le« 8,5 milijona evrov, imata končno besedo pri tem vlada oziroma ministrstvo. Ker so stroški prometnih nesreč v Sloveniji ocenjeni na dva do tri odstotke BPD, se finančno ministrstvo po prepričanju Dawsona ne bi smelo bati vlaganj v predlagane ukrepe.

Pri tem je poudaril, da si je na primer Nizozemska zadala, da bo do leta 2020 najmanj 75 odstotkov državnih cest dobilo srednjo oceno treh zvezdic, medtem ko naj bi v Angliji ta delež do leta 2020 znašal celo 90 odstotkov.