Tiskane izdaje
Kazniva dejanja naj bi bila izvedena ob izstopu nemškega Siemensa in Gorenjske banke iz lastništva kranjskega Iskratela oziroma ob menedžerskem prevzemu kranjske družbe. Policisti pa naj bi ovadili tudi po dve tedaj vodilni osebi iz Iskratela in Gorenjske banke ter družbi, v korist katerih so ravnali, torej banke in finančnega holdinga.
Po informacijah Dnevnika gre za upokojenega glavnega direktorja Andreja Polenca in nekdanjega finančnega direktorja Metoda Zaplotnika. Poleg njiju naj bi bila ovadena tudi nekdanja člana uprave Gorenjske banke, ki je financirala posle, Gorazd Trček in Srečko Korber.
Kot so danes sporočili s Policijske uprave Kranj, so osumljenci v sredini leta 2009 banki omogočili, da je za nekaj več kot 45.000 evrov kupila izstopni delež evropskega tehnološkega velikana v osnovnem kapitalu gorenjske tehnološke družbe, potem pa ga je za 20 milijonov evrov gorenjski družbi še isti dan prodala nazaj. S tem je bila družba oškodovana za 20 milijonov evrov, banka pa si je pridobila protipravno korist.
Banka je po tej prodaji, vendar v drugem poslu, isti dan gorenjski tehnološki družbi za okoli 8,5 milijona evrov prodala še svoj kontrolni delež. Čeprav je bil posel sklenjen v letu 2009, je bila kupnina plačana šele v začetku lanskega leta.
Isti vodstveni delavci so po ugotovitvah kriminalistov svoj položaj zlorabili tudi nekaj dni pozneje, ko so v povezavi z menedžerskem prevzemom tehnološke družbe še neustanovljenemu finančnemu holdingu podelili opcijo za nakup deleža te družbe. Holdinška družba je še isti dan po dogovoru za 2,2 milijona evrov posel tudi izpeljala, čeprav bi za paket delnic morala odšteti več kot osem milijonov evrov.
Za zlorabo položaja je zagrožena zaporna kazen do osem let zapora. Za kazniva dejanja pravnih oseb pa se sme predpisati denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali pa prepovedati razpolaganje z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je.
V Gorenjski banki so za STA pojasnili, da niso seznanjeni z ovadbo, zato konkretne zadeve ne morejo komentirati. Kriminalisti pa so pod drobnogled vzeli še nekatere druge pretekle posle Gorenjske banke, v zvezi s katerimi je v teku tudi več sodnih postopkov.
»Dosedanje ugotovitve banke v teh primerih ne kažejo, da bi bivša uprava kakorkoli škodovala banki oziroma ravnala nezakonito,« so poudarili v Gorenjski banki, kjer si bodo še naprej prizadevali, da v sodnih postopkih uveljavijo svoje terjatve zoper dolžnike in dokažejo pristnost ter veljavnost vseh posojilnih razmerij s strankami banke.
V Iskratelu medtem vztrajajo pri aprilski izjavi, ki je nastala kot odgovor na pisanje časnika Dnevnik o privatizaciji in izčrpavanju Iskratela. Kot pojasnjujejo, je z izstopom Siemensa svoj izstop pogojeval tudi drugi večinski družbenik, Gorenjska banka, saj je ocenila, da s svojo osnovno dejavnostjo in razpoložljivimi resursi ob že prihajajoči finančni krizi ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnji razvoj in obstoj visokotehnološke družbe.
Tako sta leta 2009 Siemens in Gorenjska banka izstopila iz Iskratela. Pri izstopu družbenika pa je vedno družba tista, ki je dolžna družbeniku, ki je izstopil, izplačati ocenjeno vrednost poslovnega deleža, pojasnjujejo v Iskratelu.
Menedžment, ki je bil v vsem času delovanja odgovoren za strategijo in razvoj družbe, je skupaj z zaposlenimi ustanovil družbo Fintel, ki je v letu 2011 kupila 17,235 odstotka lastnega deleža v Iskratelu s ciljem, da v vmesni oziroma prehodni fazi izvede prestrukturiranje in v nadaljevanju aktivno poišče potencialne strateške partnerje, ki bi tudi na dolgi rok zagotavljali nadaljnji razvoj in stabilnost Iskratela.
Ponudba zaposlenim je bila popolnoma transparentna, cena za delež, ki ga je kupil Fintel, pa je temeljila na doseženi ceni, ki jo je ob svojem izstopu dosegel Siemens, poudarjajo v Iskratelu.
