Tiskane izdaje
Ostrožnik pri Mokronogu – V torek malo pred pol drugo uro popoldne se je v gozdu pri Čatežu v trebanjski občini zgodila huda nesreča, ki je bila usodna za 13-letno deklico. Poškodovano so odpeljali v bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb kasneje umrla.
»Novomeški kriminalisti so opravili ogled kraja nesreče in zbrali obvestila. Ugotovili so, da je 56-letni moški v gozdu podiral drevesa, poškodovana v žledolomu. Z njim je bila tudi mladoletna hči. Med podiranjem enega izmed dreves je deblo zadelo krošnjo drugega drevesa. Kasneje se je veja tega drevesa odlomila in z višine več kot desetih metrov padla na deklico,« so sporočili z novomeške policijske uprave.
Za Špelo Hlebec iz vasice Ostrožnik pri Mokronogu je bila usodna hrastova veja, ki je padla z višine kakšnih deset metrov. »S hčerko sva že ob osmih zjutraj odšla v gozd pri Dolenji vasi pri Čatežu, to je kakšnih 15 kilometrov od našega doma. Odpravila sva se čistit gozd po žledolomu, smreke je tudi napadel lubadar. Delala sva do enih popoldne, vmes sva še malicala, potem pa sva rekla, da bom podrl le še eno smreko in bova končala delo,« se je usodnega trenutka spominjal Slavko, Špelin oče.
Smreko je že podrl na tla in jo začel čistiti, ko pa se je ozrl k hčerki, je ta nezavestna ležala na tleh. S sosednjega hrasta je padla veja, verjetno je bila nalomljena zaradi žleda ali snega. »Takoj sem jo začel oživljati, vmes sem še klical reševalce na številko 112, poklical sem tudi sina. Rešilec je iz Trebnjega hitro prišel do kraja nesreče in zdravnica se je trudila, kolikor se je lahko. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico in s sinom sva šla takoj za rešilcem. V bolnišnici pa je umrla. Upal sem do zadnjega trenutka,« je v solzah nadaljeval Slavko.
Da ne bi bil sam
Povedal je še, s kakšnim veseljem je hčerka hodila z njim v gozd. Pet dni zapored sta hodila čistit, vse dni mu je pomagala. Ni mogla kaj težjega odriniti, lotevala se je manjših del, pripravila je malico … In tudi zato je šla z očetom, da ni bil sam v gozdu.
»V teh dneh smo iz gozda zvlekli 50 kubikov lesa in ga pospravili. Dva dni sta mi pomagala sinova,« nadaljuje. Špela je ravno končala sedmi razred, rada je hodila v šolo, kar se je kazalo tudi v njenem spričevalu. V šoli je vodila prireditve, o svoji prihodnosti pa še ni razmišljala. Dve leti šolanja v mokronoški osnovni šoli sta bili še pred njo in časa za odločitev o svoji prihodnosti je imela še dovolj. Vendar je usoda kruto zarezala v njeno mlado življenje.
