Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi utaje 2.043.016 evrov davkov pri obračunu DDV in davka na motorna vozila pred desetletjem bo moral Andrej Jeršič za zapahi prebiti štiri leta in deset mesecev. Po odločitvi višjega sodišča, ki je potrdilo zaporno kazen, bo moral plačati še 35.000 evrov denarne kazni in vrniti protipravno premoženjsko korist, za kolikor je oškodoval državo.
Jeršič je med majem 2004 in januarjem 2005 ob predložitvah mesečnih obračunov za svoje podjetje Projekt Trgovina Dursu posredoval lažne podatke o vrednosti prometa od prodaje motornih vozil ter drugega blaga in storitev ter na ta način državo preslepil za 1,67 milijona evrov DDV in 288.729 evrov davka na motorna vozila. Kot zakoniti zastopnik in dejanski poslovodja podjetja pa 31. decembra 2004 Dursu ni predložil mesečnega obračuna davka na motorna vozila, niti ni plačal 80.867 evrov davčne obveznosti za november 2004.
Davčna inšpekcija je ugotovila, da je pri trgovini z avtomobili, uvoženimi iz Evropske unije, obračunano veliko premalo DDV glede na podatke, ki jih je pridobila iz baze Evropske skupnosti. Prav tako so menda podatki kazali, da je Jeršič še vedno odgovorna oseba in družbenik podjetja, čeprav je inšpektorico obvestil, da je podjetje pred tem prodal kupcu iz Bosne in Hercegovine. Po Dursovih podatkih je bil Jeršič edini, ki je razpolagal s transakcijskim računom družbe, kar je pomenilo, da jo je takrat še vodil, denar pa tudi prenakazoval. Vpis spremembe v sodni register je predlagal šele po obvestilu davčne inšpektorice 9. decembra 2004.
Navidezni prenos podjetja
Čeprav je Jeršič zatrjeval, da od prodaje podjetja ni opravljal nobenih dejavnosti v zvezi z napovedjo davka, češ da to ni bila njegova pristojnost, in da do zapleta z davčno inšpekcijo ni vedel, da bo novi lastnik podjetje uporabil za oškodovanje države, je sodišče štelo za dokazano, da je prav Jeršič kot zakoniti zastopnik in dejanski poslovodja davčnemu organu predložil lažne podatke o obsegu opravljene prodaje v kritičnem obdobju leta 2004. S tem ko je decembra 2003 podjetje formalno prenesel na tujca (za katerega je sodišče ugotovilo, da sploh ne obstaja), hkrati pa tega ni registriral v sodnem registru, je bil to po mnenju sodišča očiten namen uporabiti ta (navidezni) prenos za utajo davkov in manever, kako se rešiti morebitne odgovornosti v davčnem postopku.
Jeršiču je prvostopenjsko sodišče za kaznivo dejanje davčne utaje izreklo štiri leta zapora, za utajo finančnih obveznosti leto dni in mu nato kazni združilo v enotno zaporno kazen v trajanju štirih let in desetih mesecev, takšno kazen pa je potrdilo tudi višje sodišče, s čimer je postala sodba pravnomočna. Namesto 50.000 evrov denarne kazni, kolikor mu je izreklo prvostopenjsko sodišče, bo moral po odločitvi višjega sodišča plačati 35.000 evrov denarne kazni, ne bo pa se mogel izogniti vrnitvi dobrih dveh milijonov evrov nezakonito pridobljenega denarja.
