V popoldanskih urah je plaz zasul smučarja na Zadnjem Voglu v občini Bohinj. Obsežna reševalna akcija je potekala vse do večernih ur, ko so mladega smučarja okoli 20.ure našli mrtvega.

Bohinj - Smučarja, ki ga je v nedeljo okoli 15. ure na območju Vogla zasul snežni plaz, so po obsežni reševalni akciji v nedeljo zvečer, nekaj pred 20. uro, našli mrtvega. Plaz se je sprožil, ko sta bila smučarja iz Škofje Loke, stara 16 in 17 let, na poti proti planini Zadnji Vogel.


Kot so sporočili s kranjske policijske uprave, sta se smučarja s sedežnico povzpela na vrh Šije, od tam pa sta se izven urejenega smučišča napotila proti planini Zadnji Vogel. Po približno 50 metrih, nad planino Zadnji Vogel, se je nenadoma sprožil snežni plaz, pri čemer je 16-letnik ostal na površini plazu, 17-letnika pa je plaz zasul.

Stekla je takojšnja reševalna akcija, v kateri so sodelovali smučarji, gorski reševalci in policija, smučarja so zvečer našli mrtvega.

V letošnjem letu je to že tretja smučarska nesreča s smrtnim izidom. Konec januarja je na Krvavcu plaz pod seboj pokopal 52-letnega smučarja, ki je prav tako smučal zunaj urejenih prog. V začetku leta pa je na Starem vrhu 20-letni smučar zunaj urejenega dela smučišča tako hudo padel in si poškodoval glavo ter obraz, da je dan po nesreči umrl.

Predsednik komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Toni Smolej je pojasnil, da je ob zadnji nesreči šlo za klasična smučarja, ki sta zapustila urejeno smučišče. Na pobočju, kjer se je zgodila nesreča, je bil nevarnost plazu velika, saj je tja sneg napihal veter.

Letošnja sezona po njegovem kaže, da smo ljudje še vedno preveliki nepoznavalci gora. Zato opozarja, naj ljudje ne precenjujejo sami sebe in ne podcenjujejo razmer v gorah, kamor naj se odpravilo le s primerno opremo in znanjem.

Kot opaža, so nesreče v plazovih v porastu in jim največkrat botruje nepoznavanje gorskega sveta. Smučarje ob lepem vremenu premami in se odločijo poskusiti smuko tudi izven urejenih smučišč. Vendar pa Smolej vsem, ki niso res dobri poznavalci z dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko ocenili nevarnost in izbrali primeren teren, svetuje, naj raje ostanejo znotraj urejenih prog.

Prav tako, opozarja, se ni mogoče zanašati le na oceno o nevarnosti plazov v gorah, saj je ta dana za celotno Slovenijo, potrebno pa je upoštevati številne dejavnike, kot so lega pobočja, nadmorska višina, temperatura, kdaj je nazadnje snežilo, ipd.. Za nepoznavalca so lahko razmere varljive, "vse se lepo sveti", a v resnici je nevarnost velika, poudarja Smolej.