Tiskane izdaje
Kranj, Ljubljana − Škofjeločan Blaž Kujundžič, ki je septembra lani z avtomobilom namenoma zbil škofjeloškega župana Miho Ješeta, bo moral za zapahi prebiti dve leti več, kot pa so mu prisodili po provstopenjski sodbi.
Na prvostopenjskem sojenju, ki je potekalo na kranjskem okrožnem sodišču, so mu za poskus uboja župana prisodili tri leta zapora, saj je Blaž Kujundžič s svojim volkswagnom passatom namerno trčil v župana Ješeta, da bi mu vzel življenje.
Obtoženi se je zagovarjal, da je tako želel protestirati proti stanju v družbi. Tožilstvo pa je v obtožnici zapisalo, da obtoženi pri tem kaznivem dejanju ni zmanjšal hitrosti avtomobila, prav tako ni ustavil, ko je trčil v župana, ampak se je ta na avtomobilskem pokrovu peljal še 30 metrov in je nato padel z avtomobila na cesto. Pri tem je župan doživel pretres možganov, si zlomil levo ključnico in vretence v hrbtenici.
Župana je načrtno počakal
Blaž Kujundžič, ki se je v Škofji Loki občasno ukvarjal tudi z lokalno politiko in je bil celo kandidat za župana, je sedanjega župana Miho Ješeta pričakal na njegovi ustaljeni poti, ko se je s kolesom peljal v službo. S passatom se mu je približal od zadaj in vanj silovito trčil, tako da je župana odbilo na vetrobransko steklo. Ponesrečeni je po trku poškodovan obležal in bi lahko bilo trčenje − če ne bi nosil čelade − precej bolj usodno.
Čeprav je poškodovani potreboval zdravniško pomoč, je Kujundžič odpeljal naprej, tako da je policija primer najprej obravnavala kot nesrečo s pobegom. Potem se je Kujundžič sam predal policiji in povedal, da je Ješeta povozil, ker mu ni bil všeč.
Zmanjšano prišteven med dejanjem
Med sojenjem na kranjskem sodišču, kjer so 61-letnega Škofjeločana obtožili poskusa uboja, je svoje dejanje obžaloval in zanikal, da bi Ješeta hotel ubiti. Na podlagi mnenj dveh izvedenk psihiatrične stroke je sodišče upoštevalo, da je kaznivo dejanje zagrešil v stanju zmanjšane prištevnosti.
Čeprav mu je grozilo od pet do 15 let zapora, ga je kranjska sodnica Marjeta Dvornik obsodila na tri leta zapora, saj je v primeru poskusa kaznivega dejanja zagroženo kazen mogoče omiliti. Kazenska zakonodaja namreč omogoča, da sodišče obtožencem izreče nižjo kazen od minimalno predpisane za posamezno kaznivo dejanje.
Zato je sodnica v sodbi upoštevala, da je bil Blaž Kujundžič v času napada bistveno zmanjšano prišteven, da z županom ni imel osebnega konflikta, obenem pa je dejanje ostalo pri poskusu, s tem da obtoženi ni naredil ničesar, da bi kaznivo dejanje dokončal.
Pritožba obeh strani
Na prvostopenjsko sodbo sta se pritožili obe strani, tako tožilka Helga Dobrin, ki je na sojenju zahtevala sedem let zapora, kot tudi zagovornik Blaža Kujundžiča Dušan Csipö, ki je bil v zaključni besedi prepričan, da bi zadostovala že pogojna obsodba.
Višji sodniki so pri svoji odločitvi upoštevali tožilkino pritožbo in Kujundžiču kazen zvišali na pet let. Menili so, da olajševalne okoliščine niso dovolj tehtne, da bi upravičile uporabo omilitvenih določil pri izreku kazni oziroma so dali olajševalnim okoliščinam manjšo težo.
Opozorili so na oteževalne okoliščine: kako je dejanje izvršil, da se je nanj dlje časa pripravljal in da je po poskusu kraj dogodka zapustil, čeprav je poškodovani potreboval pomoč.
Sodba je v teh dneh postala izvršljiva, tako da bo Blaž Kujundžič v kratkem iz pripora prestavljen v zapor.
