Za odškodnino se lahko obrišejo pod nosom

Višje sodišče spremenilo sodbo okrožnega, ki je družbi Špica Invest prisodilo 3,6 milijona evrov

pet, 18.03.2016, 06:00

Ljubljana – Država si je nakopala milijonsko tožbo družbe Špica Invest zaradi odprave gradbenega dovoljenja za individualni stanovanjski hiši na Veliki čolnarski ulici v Ljubljani pred desetletjem. Potem ko je prvostopenjsko sodišče decembra pred dvema letoma razsodilo v korist podjetja, je višje sodišče na pritožbo državnega pravobranilstva sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja.

Zgodba, zaradi katere bi bila država lahko ob milijone, se vleče že dobro desetletje, odkar je upravna enota Vič - Rudnik družbi Špica Invest novembra 2004 izdala gradbeno dovoljenje za enodružinski stanovanjski hiši. Po pritožbi sosedov, ki so zahtevali obnovo postopka za izdano gradbeno dovoljenje, in ugotovitvi, da namesto dveh družinskih hiš tam raste večstanovanjski objekt z devetimi stanovanji, je ministrstvo za okolje in prostor novembra 2005 izvajanje gradbenega dovoljenja zadržalo. Marca 2006 je upravna enota z odločbo prvotno gradbeno dovoljenje v celoti pustila v veljavi, nato so se sosedje kot stranski udeleženci spet pritožili, 26. junija 2006 je ministrstvo pritožbi ugodilo in gradbeno dovoljenje v celoti odpravilo.

Gradbeno dovoljenje

Zadeva je romala na upravno sodišče, ki je odločbo ministrstva razveljavilo in mu jo vrnilo v ponovno odločanje, a je to januarja 2008 znova odločilo, da upravna enota ni ravnala skladno z zakonom o gradnji objektov, ker ni ugotovila, da projekt, ki ga je predložil investitor, ni skladen s prostorskoureditvenim načrtom in lokacijsko informacijo. Tožba investitorja je bila zavrnjena junija 2008, s čimer je bil postopek ugotavljanja zakonitosti gradbenega dovoljenja pravnomočno končan.

Špica Invest je septembra 2013 pri upravni enoti vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za že zgrajeni večstanovanjski objekt (zaradi spremembe prostorskega akta iz leta 2013 ga je namreč lahko legalizirala), s tožbo pa od države zahtevala 3,6 milijona evrov odškodnine.

Čeprav je državno pravobranilstvo tožbenemu zahtevku ugovarjalo tako po temelju kakor po vsebini (kot poudarjajo na pravobranilstvu, investitor objekta ni zgradil v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem za gradnjo dveh enodružinskih stanovanjskih hiš, temveč mimo njega), uveljavljalo je tudi zastaranje, češ da je bila tožba vložena 19. januarja 2010, to je po preteku triletnega zastaralnega roka, je okrožno sodišče razsodilo v korist tožnice. Zagovarjalo je stališče, da na dolžino trajanja sodnih in drugih postopkov Špica Invest nima nobenega vpliva, redna in izredna pravna sredstva, ki jih je vložila, pa da so zastaranje pretrgala.

Grehi upravne enote

Okrožno sodišče je s sodbo decembra 2014 državi tako naložilo plačilo 3.619.666 evrov odškodnine (z obrestmi od izdaje sodbe) ter vračilo dobrih 80 tisočakov za stroške postopka. Kot je pojasnilo v sodbi, iz odločbe ministrstva za okolje in prostor iz januarja 2008 izhaja, da upravna enota ni ravnala skladno s 66. členom zakona o gradnji objektov, saj bi morala ob izdaji gradbenega dovoljenja preveriti, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ter investitorja opozoriti na nepravilnosti, ne pa, da je izdala veljavno gradbeno dovoljenje, da je investitor v dobri veri začel graditi objekt. Nenazadnje pa je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja Alojzija Boha ugotovilo, da je bil izvedeni projekt skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem, saj da odstopanja niso bistvena.

Brez odškodnine, a s stroški

Višje sodišče je na pritožbo državnega pravobranilstva sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zaradi zastaranja v celoti zavrnilo, tožeči stranki pa v plačilo naložilo pravdne stroške države v znesku 34.042 evrov, dodajajo na pravobranilstvu.

Nastanka škode in kdo jo je povzročil, se je družba Špica Invest po mnenju višjega sodišča namreč zavedala že ob seznanitvi z odločitvijo ministrstva za okolje in prostor 15. novembra 2005, najpozneje pa 26. junija 2006 ob izdaji odločbe, s katero je ministrstvo odpravilo odločitev upravne enote, ki je gradbeno dovoljenje pustila v veljavi. Po pojasnilih višjega sodišča to pomeni, da je, upoštevaje triletni zastaralni rok, tožba, vložena 19. januarja 2010, prepozna, pretrganja zastaralnega roka pa ni bilo. Ker so višji sodniki tožbeni zahtevek zavrnili zaradi zastaranja, se z vsebino niso ukvarjali.

Glede na tako diametralno nasprotni odločitvi sodišča smo pooblaščenko Špice Investa odvetnico Vesno Mišič povprašali o morebitnih nadaljnjih korakih, a nam je odgovorila, da še ne ve, ali se bo stranka odločila za vložitev revizije.

Prijavi sovražni govor