Tiskane izdaje
Ljubljana − Sodba ljubljanskega okrožnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo 141 kupcev, ki so pred desetletji v razvpiti aferi ostali brez plačanih avtomobilov pri podjetju Trend Form, zaradi česar so zahtevali plačilo odškodnine od Sandija Grubelića, je obveljala takšna, kakršna je. Tožniki so sprva vložili pritožbo, a je bila ta nato s sklepom umaknjena.
Kupci, ki jih je bilo 142, večinoma iz Srbije in Črne gore, ki so konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ostali brez želenega avtomobila in denarja, so do tega poskušali priti z odškodninsko tožbo. Ta je bila vložena konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, upniki pa so zahtevali skupaj 1,1 milijona (zdaj že »pokojnih«) nemških mark oziroma 417.000 evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe septembra 1997.
Sedemnajst let pravdanja
Sandi Grubelić je namreč kot direktor in lastnik grosupeljskega podjetja Trend Form pred desetletji ponujal možnost, da priskrbi avtomobile po sistemu lizinga. V »posel« je privabil 7500 kupcev iz vse Jugoslavije, od teh jih je 1700 dobilo avtomobile, 800 jih je dobilo vrnjeno predplačilo, brez denarja in avtomobilov pa je ostalo 4806 ljudi. Prvopodpisani na civilni tožbi Zoran Ilić je za nakup avtomobila takrat vplačal 14.000 nemških mark, večina drugih od osem do deset tisoč mark.
A so se tako za avto kakor za odškodnino obrisali pod nosom. Potem ko je poskus mediacije propadel, ker je bilo veliko upnikov nedosegljivih, saj so nekateri na Švedskem, drugi v Kanadi, nekaj jih je celo umrlo, je sodišče lanskega avgusta po sedemnajstih letih pravdanja zavrnilo tožbo proti direktorju razvpitega grosupeljskega podjetja Grubeliću (za enega tožnika je sodišče postopek ustavilo, ker je že sam odstopil od tožbe).
Zahtevki posameznih tožnikov so bili visoki od 2000 do 13.000 takratnih nemških mark, svojo terjatev pa so prijavili tudi v stečajno maso grosupeljskega podjetja in so bili v določenem odstotku tudi poplačani.
Sodišče je tožnikom naložilo, da morajo Grubeliću vrniti vse pravdne stroške, in sicer malo manj kot 5000 evrov. Pritrdilo je sicer tožnikom, da je tožba v njihovem pravnem interesu, in ugotovilo, da za povzročeno škodo šteje razlika med vplačano vsoto Trend Formu in zneskom, ki ga je posamezni kupec dobil iz stečajne mase. A da bi sodišče izračunalo to razliko, je moralo od vsakega posameznega tožnika dobiti vso dokumentacijo. Ker pa tožniki k tožbi večinoma niso priložili nobenih listin, dokumentacija, ki jo je priložilo 11 upnikov, pa tudi ni bila popolna, je sodišče tožbo zavrnilo. Sodišče ni tisto, ki bi moralo brskati po stečajnem spisu ter iz vseh podatkov pripraviti tožbeni zahtevek, saj bi to morali storiti tožniki, smo povzeli sodbo pred časom.
Odslužil le polovico kazni
Na sodišču so nam na naše poizvedovanje, ali in kako je višje sodišče odločilo o pritožbah oziroma ali je prvostopenjska sodba pravnomočna, odgovorili, da je bila proti sodbi okrožnega sodišča vložena pritožba, vendar je bila ta nato s sklepom umaknjena, sklep o njenem umiku pa je pred nekaj časa postal pravnomočen. »Zadeva je bila s tem končana na prvi stopnji,« še dodajajo na sodišču.
Sklep o umiku pritožbe je bil po naših podatkih izdan, ker tožniki niso plačali sodne takse za pritožbo (če ta ni plačana, sodišče pritožbe ne obravnava).
Kot je znano, je bil Grubelić zaradi goljufije nesojenih lizingojemalcev v kazenskem postopku obsojen na zaporno kazen šestih let in pol, a je je doslej odslužil le dobro polovico. V našem največjem zaporu na Dobu bi se moral zglasiti na prestajanje kazni 23. septembra 1996, a je kazen nastopil šele 9. decembra 1996, ko ga je za zapahe pripeljala policija. Pred nastopom kazni je bil v priporu od 8. februarja 1991 do 30. decembra 1992 (to je 691 dni).
Prestajanje kazni so mu prekinili 24. junija 1998 iz zdravstvenih razlogov do 10. julija 1999, ko se je spet znašel na Dobu, saj sta izvedenca ugotovila, da je zdravstvena oskrba mogoča tudi v zaporu.
A že po treh dneh v zaporu je bil spet izpuščen na prostost in se vanj ni več vrnil, saj je od tega dne na prekinitvi prestajanja zaporne kazni zaradi oziroma za čas zdravljenja.
