Za samomor pripornika ni odgovorna država

Sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek staršev 27-letnika, ki si je za rešetkami vzel življenje.

sre, 24.02.2016, 06:00

Ljubljana – Starši 27-letnega Mariborčana, ki si je pred dobrimi štirimi leti v mariborskih priporih vzel življenje, so prepričani, da so za sinovo smrt odgovorni država oziroma njeni uslužbenci. Toda v civilnem postopku jim tega ni uspelo dokazati, zato je okrožno sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.

Starši so prepričani, da sin kot odvisnik od mamil v priporu ni bil deležen ustreznega zdravljenja in obravnave, do katere je bil upravičen. Potem ko so mu predzadnji dan novembra 2011 odvzeli prostost in mu 1. decembra po pridržanju odredili pripor, je v mariborskem zaporu 5. decembra dvignil roko nase in po treh dneh kome umrl v mariborski bolnišnici.

Brez znakov samomorilne ogroženosti

Da je bil odvisnik, je razvidno tudi iz predmetov, ki so jih očetu vrnili po sinovi smrti: metadonske izkaznice in kartončka pregledov v ljubljanskem centru za obravnavo odvisnosti. Kot navajajo starši v tožbi, je očetu neki kriminalist med pogovorom po sinovem prijetju menda celo navrgel, da se sin dobro drži, ker je verjetno še pod vplivom mamila in »se še ni zlomil«. Starši tako ugotavljajo, da so v zaporu vedeli, da je sin odvisnik od heroina, in mu metadona niso omogočili zato, da bi se čim prej »zlomil« in priznal očitke.

A pravobranilstvo očitke zavrača, češ da v mariborskem zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) ob sprejemu pri mladeniču niso ugotovili samomorilne ogroženosti. Ker pa je še pred odvzemom prostosti samovoljno prekinil obravnavo odvisnosti, ni bil več upravičen do metadonske terapije, zaradi česar ga je zavodski zdravnik tudi napotil k psihiatru, ki pa mu je dal nadomestno terapijo. Poleg tega so v zaporu nad njim izvajali skrben, celo poostren nadzor, kar je za zapahi običajno za odvisnika, trdi pravobranilstvo, pri čemer pa se starša sprašujeta, čemu nadzor, če menijo, da ni bilo ogroženosti.

Druga protislovnost je po prepričanju staršev, da domnevno ogroženosti ni bilo, hkrati pa je sin storil samomor, zato sta prepričana, da ni bil deležen ustreznega zdravljenja in ustrezne obravnave. Bil je pod vplivom mamila, kar je razlog za poostren nadzor, imel je abstinenčno krizo, kar je razlog za vključitev v zdravljenje, bil je že v fazi zdravljenja, ki se ni nadaljevalo, dejstvo pa je, da je bil napoten k psihiatru, vendar kljub temu v zaporu niso preprečili sinove smrti z ustreznim ravnanjem, čeprav bi jo lahko.

Da ni bilo odstopanja od običajne metode dela ne v ravnanju policije v času pridržanja ne v ravnanju delavcev ZPKZ Maribor v času pripora, je ugotovilo tudi ljubljansko okrožno sodišče. »Delavci tožene stranke so ravnali v skladu s pravilnikom o izvrševanju pripora, nobenega odstopa od običajne metode dela ni bilo ne pri namestitvi in nadzoru v času pridržanja ne v času pripora. Ustrezno in pravilno oskrbo pripornika je potrdil tudi izvedenec.

Sodišče zato zaključuje, da ni podan že en element odškodninske odgovornosti, to je protipravno ravnanje oziroma opustitev organa oziroma delavcev, za katere odgovarja tožena stranka, zato ta tudi ne more biti odgovorna za škodo,« odločitev sodišča pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu.

Izvedenec: Ni bilo odstopanj

Sodni izvedenec psihiatrije namreč v ravnanju zaporskega in zdravstvenega osebja ZPKZ Maribor ni našel nobenih odstopanj pri izvajanju potrebnih zdravstvenih ukrepov. Ugotovil je, da je pripornik, ki je sicer vsa leta menda slabo sodeloval pri zdravljenju odvisnosti, prejel ustrezna zdravila v ustreznem odmerku, na podlagi metadonske kartice pa ni bil upravičen do izdaje metadona. Izvedenec prav tako meni, da medicinsko osebje ni dolžno preprečevati abstinenčne krize, ta pa ni vzročno povezana s samomorilnostjo, poleg tega pripornik v nobenem stiku z zaporniškim oziroma zdravstvenim osebjem ni izkazoval samomorilnih namenov, niti teh ni bilo razbrati iz njegovega vedenja. Okrožno sodišče je zato zavrnilo tožbeni zahtevek, da je država dolžna plačati po 30.000 evrov odškodnine zaradi sinove smrt, tožnikoma pa naložilo plačilo pravdnih stroškov pravobranilstva v znesku 2340 evrov.

Starši postopka po zavrnilni sodbi niso želeli nadaljevati, zato je odločitev pravnomočna.

Povezane novice

Iskanje odgovornih po samomoru sina v priporu
24. oktober ob 06:00
 Starši 27-letnika, ki si je za rešetkami vzel življenje, za sinovo smrt krivijo delavce mariborskega zapora ...
Prijavi sovražni govor