Do smrti zbil motorista in še naprej delal prekrške

Savo Mikić je v križišče s terencem BMW X5 menda zapeljal s 140 kilometri na uro, prevozil rdečo luč in zbil motorista.

Objavljeno
24. februar 2015 15.53
SLO., LJ., SOJENJE ZOPER OBD., SAVO MIKICA, 28.10.2013, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika
Ljubljana – Na sedem let zapora in dve leti prepovedi vožnje je sodišče obsodilo 30-letnega Sava Mikića, ker je 18. junija 2011 na križišču Tivolske, Slovenske in Dunajske ceste v Ljubljani s svojim avtomobilom zbil takrat 27-letnega kontrolorja letenja Domna Novaka, ki je pet dni za tem umrl v bolnišnici.

»Na glavni obravnavi izvedeni dokazi, izpovedi prič, ugotovitve izvedencev za prometne nesreče in medicino ter posnetki nadzornih kamer so v celoti dokazali, da je Savo Mikić kriv očitanega mu kaznivega dejanja,« je svojo sklepno besedo začelo državno tožilstvo. Kot je zatrdilo, so bile izjave obtoženca, da nesreče ni mogel preprečiti, ker mu je pogled na motorista zakrilo mimo vozeče kombinirano vozilo, da ni prevozil rdeče luči in da nikakor ni vozil s trikratno hitrostjo dovoljene, v postopku v celoti izpodbite.

Tožilstvo je vnovič poudarilo, da je imel Domen Novak na semaforju zeleno luč, ki je po ugotovitvah izvedenca za analizo prometnih nezgod Janeza Kopača gorela že dve sekundi, da je Mikić že nekaj sto metrov pred nesrečo vozil zelo predrzno in napadalno, da je menjaval vozne pasove in hitro speljeval s križišč.

Sodišču je prelagalo, da Mikića obsodi na osem let zapora, kar je v zakonu najvišja zagrožena kazen za kaznivo dejanje povzročitve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti, ob tem pa upošteva nekatere oteževalne okoliščine. Poleg predrzne in objestne vožnje, vožnje skozi rdečo luč in skoraj trikrat prekoračeno predpisano hitrost Mikiću po besedah tožilstva namreč v škodo govori še to, da po nesreči ni pomagal poškodovanemu, pač pa je najprej nekoga klical po telefonu, da je v dneh po nesreči še vedno nadaljeval tako z vožnjo samo kot s kršenjem cestnoprometnih predpisov ter da po nesreči ni poiskal svojcev pokojnega in se jim opravičil za svoje dejanje in njegove posledice.

Obramba izpostavila neujemanje izpovedi prič

Mikićev zagovornik je v zaključni besedi poudaril, da ob tem izredno tragičnem dogodku vendarle ne gre pozabiti, da prav vsa dejstva, ki jih je zatrjevalo tožilstvo, vendarle niso v celoti dokazana. Namreč: izjave tako prič kot izvedenca glede hitrosti vožnje se med seboj razlikujejo, poleg tega pa je ocena hitrosti, kadar ni na voljo tehnično izmerjenih podatkov, vedno nekak približek.

Tudi glede vožnje skozi rdečo luč se izjave prič in izvedenca ne ujemajo. Kot je poudaril, je bila nesreča za neposredne očividce zelo travmatičen dogodek, zato naj sodišče dopusti možnost, da si dogajanja niso zapomnili povsem natančno. Glede ravnanja obdolženca po nesreči pa je povedal, da se je na kraju znašla tudi mlada zdravnica, ki je Mikiću dala navodila, kako naj ravna. Ta je to tudi storil, pomagal ponesrečenega postaviti v varen položaj, to pa je tudi vse, kar je lahko storil. Očitek tožilstva, da Mikić po nesreči ni poiskal stika s svojci pokojnega, pa je zavrnil z besedami, da je nesreča tudi na Mikiću pustila zelo hude psihične posledice oziroma da stika s svojci preprosto ni zmogel. Na koncu je opozoril še na veliko medijsko odmevnost tako nesreče same kot tudi sodnega postopka in prosil sodišče, naj medijska izpostavljenost ne vpliva na izrek zakonite in pravične sodbe.

»Zavedam se gorja svojcev pokojnika«

Obtoženi je pred izrekom sodbe vnovič poudaril, da ni prevozil rdeče luči, ob tem pa poudaril, da se globoko zaveda tragičnih posledic nesreče in vsega, kar preživlja pokojnikova družina. Sodišče je spomnil, da skrbi za tri mladoletne otroke in da ga bodo posledice nesreče spremljale do smrti.

»Sodišče je tako glede dejanskih okoliščin nesreče kot tudi izpolnjevanja znakov očitanega kaznivega dejanja v celoti sledilo tožilstvu,« je po tem, ko je Mikiću izreklo kazen sedem let zapora in dveletno prepoved vožnje, v obrazložitvi sodbe povedala predsednica senata Irena Škulj Gradišar. V utemeljitvi višine kazni je povedala, da nobeno življenje ni nadomestljivo in nobena kazen ni zadostna.

Predrznost in ignoranca

Mikićeva vožnja je bila izredno predrzna, saj je z veliko hitrostjo drvel skozi samo središče mesta, polnega pešcev. Poleg tega je tudi v dneh po nesreči nadaljeval s popolno ignoranco cestnoprometnih predpisov in splošno sprejetih in veljavnih pravil družbenega obnašanja. Glede opravičila svojcem pa je dejala, da bi ga, če ga ni bil zaradi psihičnih težav sposoben izpeljati osebno, lahko sporočil pisno, saj je od nesreče minilo že kar precej časa. Omenila je tudi, da Mikić skrbi za tri mladoletne otroke, in dejala, da bi na to moral misliti že veliko prej. Poleg kazni zapora bo moral poravnati še stroške sodnega postopka, Kontrolo zračnega prometa pa je s premoženjsko pravnih zahtevkom za odškodnino 128.421 evrov napotila na pot pravde.

Domen Novak je umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila pred slabimi štirimi leti, ko se je približno ob pol osmih zjutraj z gilero runnerjem odpeljal proti službi. Ko je na Bavarskem dvoru v križišču z Dunajsko cesto pravilno pri zeleni luči na semaforju zavijal levo proti železniški postaji, je iz nasprotne smeri po Slovenski cesti s terencem BMW X5, najprej po desnem pasu, nato pa po levem pripeljal takrat 26-letni Savo Mikić. Čeprav je na semaforju že približno dve sekundi gorela rdeča luč, je po pripovedovanju voznika avtobusa zdrvel mimo avtobusa, pospešil in zapeljal naravnost v križišče ter se brez zaviranja zaletel v motorista. Tega je vrglo na pokrov motorja terenca, od tam je padel na cesto, zaradi silovitega trka pa ni pomagala niti varnostna čelada. Hudo poškodovanemu so poskusili rešiti življenje v kliničnem centru, a je pet dni pozneje zaradi hudih poškodb glave umrl.