Za vlomilce najbolj zanimive lepo urejene hiše

Kranj – V prvem polletju so slovenski policisti obravnavali 25.211 tatvin in 8225 vlomov, kar je, primerljivo z istim obdobjem lani, pet oziroma tri odstotke manj. Od leta 2010 do lani je število tatvin in vlomov naraščalo, preiskanost pa se giblje med 15 in 25 odstotki.

Policisti na leto obravnavajo okoli 60.000 premoženjskih kaznivih dejanj, med njimi je 80 odstotkov tatvin, drugo so poškodovanje tuje stvari, ropi, zatajitve, goljufije ... Približno 30 odstotkov tatvin pa storilci, ki so nasilni in organizirani kot združba, opremljeni tudi z visokotehnološkimi napravami, izvršijo z vlomom in vdorom.

Druga kategorija so posamezniki, ki vstopajo posamično v zaprt prostor in kradejo. Z vlomom je mišljeno nasilno odpiranje zaprtih prostorov: storilci tako razbijajo in lomijo ključavnice in vrata, žagajo in zvijajo rešetke. Največkrat je v stanovanje ali v hišo vlomljeno z lomljenjem ključavnice, z uporabo vzvoda oziroma pajserja, s katerim vlomilec ukrivi vratno krilo in podboj vrat ter z naviranjem in razbijanjem oken, je včeraj na tiskovni konferenci Policijske uprave Kranj pojasnil vodja gorenjskih kriminalistov Boštjan Lindav.

Na udaru denar, zlatnina in tehnični predmeti

Neredko storilci vdirajo s profesionalnim orodjem ali pa tudi ključem, ki so ga našli ali ukradli. S ključem lahko hitro, najbolj predrzni celo takrat, ko so lastniki doma, vstopijo v prostor. Največkrat vzamejo denar, nakit in zlatnino ter tehnične predmete. V prostor s povprečnimi varnostnimi ukrepi je lahko vlomljeno v manj kot petih minutah, če so okna odprta ali zelo slabo zavarovana, pa še prej, je opozoril pomočnik komandirja na jeseniški policijski postaji Marko Panič ter priporočil, naj občani zaklepajo vrata in zapirajo okna, namestijo alarmne naprave, ob izgubi ključa namestijo nove ključavnice, večje vrednosti pa hranijo v sefih, ki so vgrajeni tako, kot to določa proizvajalec. Pomagajo tudi varnostna vrata, varnostna stekla, ponoči naj deluje senzorska luč. Včasih zadostuje že nalepka, da je objekt varovan, in skrben pes za ograjo, ki zalaja ...

Po vlomu ne pospravljamo in ne ugotavljamo škode

Problematično je, da ljudje navzven kažejo svoje premoženje. Za storilce so zato še kako zanimive lepo urejene stanovanjske hiše. »Če je vlomljeno v našo hišo, ne vstopajmo vanjo, ne pospravljajmo oziroma ne ugotavljajmo, kaj je bilo odneseno, in seštevamo, koliko je bilo vredno, saj s tem poškodujemo sledi. Poklicati moramo policijo na 113 in v vmesnem času obvestiti sosede, da opazujejo okolico ... Druga stvar je, da mnogi sosedov, ki lahko z navzočnostjo preprečijo kazniva dejanja in dajo policistom koristne informacije, ne poznajo in nimajo stikov z njimi. Pogosto opažamo popolno odtujenost stanovalcev blokov. Kako naj si torej pomagajo med sabo, če se še poznajo ne?« je opozoril Lindav.

Sosedi naj bodo pozorni na lažne selitvene servise

No, zgodi pa se tudi, da pozorni sosedje opazijo kaj nenavadnega, pa se tatovi izgovorijo, da so iz selitvenega servisa in da se sosedi selijo ... Storilci z vlomi po naši državi vsako leto povzročijo za približno 35 milijonov evrov premoženjske škode, največ kaznivih dejanj pa je na območju Ljubljane, Maribora in Celja. Na Gorenjskem, ki ne velja za tako problematično območje, je bilo v letošnjih šestih mesecih 1306 tatvin in 460 vlomov, pri katerih je bilo skupaj škode (vrednost odnesenih stvari in škoda pri vlomih) za 3,7 milijona evrov. Preiskanost je bila pri tatvinah na Gorenjskem 18-odstotna, pri vlomih pa 12-odstotna.