Zakaj je šest let nazaj iz žičnice zgrmelo več smučarjev?

Na sojenju četverici ostaja odprto vprašanje okrog pomanjkljive dokumentacije.

Objavljeno
14. april 2016 21.24
Slovenija, Bellevue, 13.2.2010 - porusena sedeznica Stolp foto:Tadej Regent/Delo
Robert Galun
Robert Galun
Maribor - Domnevna malomarnost pri remontu sedežnice Stolp, s katere je pred šestimi leti zgrmelo več smučarjev, še ni razčiščena. Na sojenju četverici namreč ostaja odprto vprašanje okrog pomanjkljive dokumentacije. Bivši tehnični vodja Branika je, denimo, načrt za bronasti distančnik prvič videl na policiji.

Robert Glazer, ki je bil tehnični šef Smučarskega kluba Branik do leta 2003, je dejal, da se je še dan pred nesrečo sprehodil mimo sedežnice, vendar ni ne opazil ne slišal česar koli sumljivega. A že naslednji dan, 13. februarja 2010, je prišlo do nesreče, v kateri se je poškodovalo 16 smučarjev, od tega eden huje.

Po mnenju višje državne tožilke Januše Kušar Rotman so za nesrečo odgovorni Miroljub Kerep, Franc Dereani, Izidor Pisnik in Jožef Gobec. Očita jim povzročitev splošne nevarnosti, in sicer zaradi malomarnega remonta sedežnice. Zaradi napake pri montaži in remontu so se elementi na osi sčasoma obrabili, snelo se je povratno kolo, jeklenica je zanihala in smučarji so padli z naprave.

V podjetju Gopla so servis opravili konec septembra 2006, pri čemer sta Kerep kot vodja kontrole in Dereani kot vodja projekta menda opustila nadzorstvo nad delom podrejenih delavcev, ki so menjavali ležaje na osi povratnega kolesa dvosedežnice. Bivšemu direktorju te družbe Gobcu je tožilka naprtila, da ni poskrbel za ustrezno organizacijo dela in zadosten nadzor nad delom posameznih delavcev, ker nihče ni opazil zamenjanih zgornje in spodnje prirobnice, nekdanjemu vodji vzdrževanja v smučarskem klubu Branik Pisniku pa, da med montažo povratnega kolesa na zgornji postaji sedežnice ni poskrbel za namestitev bronastega distančnika na vrhu osi.

Smučarski klub Branik je rabljeno Doppelmayrjevo sedežnico kupil v Italiji in kot je pojasnil Glazer so z njo prejeli le splošno dokumentacijo, saj proizvajalec originalnih načrtov ne želi izročiti. Načrt za povratno kolo v formatu A4 je tako prvič videl šele na policiji po nesreči. Pred tem tudi ni slišal za sporni bronasti distančnik, saj v dokumentaciji, ki so jo imeli pri Braniku na voljo, ni bil ni omenjen. Da distančnika ni videl že ob montaži sedežnice leta 2003, je sicer poudaril že obdolženi Pisnik.

Matjaž Franc, ki je na ležaju povratnega kolesa en mesec pred nesrečo izmeril vibracije, odstopanj od dopustnih meja ni zaznal. Zračnost ležaja bi zagotovo opazil, ko je nameščal senzor, stal je namreč neposredno pod kolesom, je dejal.