Tiskane izdaje
Novo mesto – Z zaslišanjem nekdanje zunajzakonske partnerice Anje Selšek se je včeraj na novomeškem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje Davorju Fendretu, ki ga obtožnica bremeni napeljevanja k umoru štirih ljudi: Selškove, njenega otroka in njenih staršev.
Selškova je senatu s strahom in težavo pripovedovala o njunem nekdanjem razmerju, da se ga boji, saj ne ve, kaj bo storil njej in njenim najbližjim, ko bo spet na prostosti.
Maja lani bi moral Fendre oditi na prostost, saj je bil v zaporu na Dobu štiri leta in pol zaradi fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja nad svojo takratno partnerico Selškovo. Nekaj dni pred iztekom zaporne kazni pa so mu odredili pripor, ker so na policijski postaji v Šentjurju prejeli pismo obsojenega morilca Jožefa Kovača, v katerem je opisal, kako ga je Fendre nagovarjal, da naj, ko bo prišel na prostost, ubije štiri nedolžne ljudi.
Obtožnica Fendretu, ki je do nadaljnjega v priporu in ga na sojenje v Novo mesto vozijo vklenjenega, očita napeljevanje k umoru. Dejanja je storil med prestajanjem zaporne kazni, torej ga zaporna kazen ni izučila, meni tožilstvo. Tudi iz podatkov šentjurskega centra za socialno delo izhaja, da pri obdolžencu ni bilo sprememb pri sprejemanju odgovornosti. Ko se je s prodajo njegove hiše na dražbi (kupili so jo starši Selškove) poslabšal njegov premoženjski položaj, saj so ga maja lani deložirali iz pritličja hiše, sta se še poglobila njegovo sovraštvo in jeza do oškodovancev, kar je bilo poleg starih zamer nov motiv.
Teta prižigala nagrobne sveče
Vidno pretresena Selškova je povedala, da ga je nekajkrat obiskala na Dobu, da bi zadeve z njim uredila civilizirano, predvsem glede nadaljnjih stikov z otroki, a ni kazal nobenega zanimanja. Na sodničino vprašanje, ali ji je kdaj grozil, je odgovorila, da ji je rekel, kako žal mu je, da je ni že takrat ubil, s čimer bi dobil le dve leti zapora več. Zagrozil ji je tudi, da bo vse pobil in da bo to storil tako, »da bo trpela«.
V družbi prijateljev se je kazal v povsem drugačni luči kot med štirimi stenami. Selškovo naj bi podcenjeval in jo imel za manjvredno. »Je maščevalen in nikoli se za svoja dejanja ni opravičil,« je povedala. Groženj je bila njena družina deležna tudi od njegove tete N. Š., ki je s prižiganjem nagrobnih sveč in kretnjami z roko čez vrat dala jasno vedeti, kaj jih čaka. Njegova mama je prav tako napisala razglednico z neprimerno vsebino. Selškovo je nagovarjal, da bi v zaporniški garsonjeri na Dobu kdaj prespala, vendar se je bala, da jo namerava tam ubiti. Fendre je povedal, da je Selškova pol leta hodila na Dob sama ter da je garsonjero želel najeti zaradi otrok, ker je venomer govorila, »da bi bilo dobro, da smo sami«. Dejal je še, da mu je med obiskom sedela na kolenih, ga objemala in poljubljala, za kar ima pričo. Selškova je zgroženo in pretreseno odgovorila, da zmeraj vse besede obrne, da se zdaj glede garsonjere izgovarja na otroke, da pa sta se res poljubila in objela. Njen oče Branko Selšek je povedal, da doma živijo v strahu, da je Fendre grozil njegovi ženi ter da ne ve, ali bi bil sposoben kaj hudega storiti. Sicer sta se s Fendretom, preden je šel v zapor, dobro razumela. Sojenje še ni končano.
