Zapis o renegatu žaljiv in z namenom zaničevanja

Višje sodišče potrdilo pogojno zaporno kazen kolumnistu Boštjanu M. Turku zaradi zapisa o Jožetu Pirjevcu.

Objavljeno
05. junij 2015 17.05
LJUBLJANA 21.05. 2012 Svetovni slovenski kongres. Okrogla miza Zbora za republiko na temo ali skupna evropska valuta drzzavam sse dovoljuje proraccunski primanjkljaj. Andrej Zorko Andrej Vizjak Bosstjan Turk in Andrej Umek. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Kolumnist Boštjan M. Turk bo imel poslej v kazenskem listu zapisano pravnomočno obsodbo zaradi razžalitve. Kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let si je prislužil z zapisom na račun Jožeta Pirjevca v članku Referenti in renegati, za katerega je sodišče ugotovilo, da je žaljiv in z namenom zaničevanja.

Univerzitetni učitelj in redni kolumnist v reviji Reporter Boštjan M. Turk je zgodovinarju Jožetu Pirjevcu očital, da je »stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil 'pravilnost fašistične raznarodovalne politike'.«

Pirjevec je ocenil, da s tem ni prestopil le moralne meje, temveč tudi meje zakonitosti, zato je prek odvetnika Davida Sluge vložil zasebno kazensko tožbo zaradi razžalitve. Še posebno, ker je prepričan, da ga je namerno označil za renegata, odpadnika, kar je sinonim za nekoga, ki zanika svojo identiteto ali svojo vero.

Pravica do svobode izražanja ni neomejena

Turk je v zagovoru med drugim dejal, da je pisal o obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in Pirjevčevo ime je pač prišlo na dan. Dodal je še, da se je načrtno izognil temu, da bi napisal oceno njegove knjige Tito in tovariši. »Recenzija knjig je znanstveno delo, članek v dnevnem tisku pa ne,« je dejal. Posebej je poudaril, da je naslov njegovega članaka Referenti in renegati, torej v množini, in ne ednini.

A kljub Turkovemu zatrjevanju, da ni nameraval žaliti Pirjevca, »kar dokazuje tudi vse moje prejšnje pisanje, posledice pa obžalujem,« in da v spornem članku ni šlo za njegovo diskvalifikacijo, je ljubljansko okrožno sodišče seprembra lani sklenilo, da je s svojim ravnanjem izpolnil vse znake očitanega kaznivega dejanja. Takšni odločitvi je sedaj pritrdilo tudi višje sodišče, ki je zavrnilo tako pritožbo Turka kakor pritožbo njegovega zagovornika Radovana Cerjaka.

Višje sodišče se je sicer strinjalo s Turkom, da Pirjevec kot javna osebnost zbuja pozornost ljudi, tudi publicistov, ter da so meje kritike širše kot pri drugih posameznikih, saj mora »javna oseba« nase prevzeti tveganje, da bo njegovo delo predmet presoje in diskusije javnosti, a pravica do svobode izražanja kljub temu ni neomejena.

Višji sodniki pri tem opozarjajo na prakso ustavnega in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), glede konkretnega primera pa dodajajo, da je že okrožno sodišče pravilno ugotovilo, da se članek kot celota ne nanaša na problematiko zamejskih Slovencev, kakor je v zagovoru zatrjeval Turk, temveč govori o knjigi Tito in tovariši, predvsem pa se osredotoča na njenega avtorja Pirjevca.

Za primorske Slovence huda žalitev

Po mnenju višjega sodišča Turk, ki je po lastnih besedah spremljal Pirjevčevo delo, ni imel nobenega prepričljivega razloga utemeljeno verjeti, da je Pirjevec svoje ime poitalijančil in tako tudi ne pravice imenovati ga za odpadnika oziroma na to natolcevati.

Iz dokaznega postopka in razlogov sodbe namreč izhaja, da Pirjevec »nikakor ni postopal v smeri poitalijančenja svojega imena, kot mu je to očital obdolženi, temveč ravno obratno, sam je spreminjal le italijansko ime v slovenskega, pri čemer časovne komponente pri tem nikakor ni mogoče tolmačiti na način, kot je to zapisal obtoženi, da je 'na svojem zgledu potrdil pravilnost fašistične raznorodovalne politike'«. Slednje, poudarja sodišče, pomeni nekaj povsem drugega in gre za objektivno žaljivo primerjavo.

»Nedvomno je besede, s katerimi je obtoženi v članku označil oziroma primerjal zasebnega tožilca, objektivno mogoče označiti za žaljive, saj to izhaja že iz njihovega osnovnega pomena, pa tudi iz širšega konteksta, v katerega so umeščene,« utemeljuje svojo odločitev višje sodišče. Za Slovenca, še posebej primorskega, živečega na ozemlju, ki je bilo priključeno Italiji, da tudi z lastnim zgledom pritrjuje fašizmu, pa je, še poudarjajo sodniki, huda žalitev.