Zaporna kazen zunaj celic je za urejene obsojence

Alternativne oblike zapora: Berlusconi bi rad pomagal prizadetim vrstnikom. Tudi v Sloveniji so različne vrste služenja kazni.

Objavljeno
10. april 2014 23.23
Tone Hočevar, I. R., kronika, Z. P., notranja politika
Tone Hočevar, I. R., kronika, Z. P., notranja politika
Ljubljana – Silvio Berlusconi, najvidnejša figura italijanske politike zadnjih dvajsetih let, medijski mogotec, dolgo tudi najbogatejši Italijan, bi rad pomagal starejšim ljudem, svojim vrstnikom in tudi starejšim, pa tudi invalidom. Po polovico enega delovnega dne na teden bi pomagal v enem izmed domov za starejše v bližini svoje graščine. Tako bi odslužil leto dni zaporne kazni, ki so mu jo sodniki naložili zaradi utaje davkov v aferi Mediaset.

Na milanskem sodišču se je razprava o Berlusconijevem življenju naslednjih dvanajst mesecev začela včeraj popoldne. Ni čisto jasno, kdaj se bo končala, predvidoma pa vsekakor do sredine prihodnjega tedna, ko bodo morali sodniki objaviti razsodbo.

Berlusconi se je opredelil za pomoč starejšim in invalidom enkrat na teden po pol delovnega dne. S tem bi ostal vsak teden vsaj enkrat v središču pozornosti medijev, ki ga bodo gotovo spremljali vsak teden in vse leto.

Na milanskem sodišču, tako pravijo neuradne novice, niso nič navdušeni nad tako rešitvijo. Berlusconi je domnevno prestar, da bi pomagal svojim vrstnikom v domu za starejše, pa tudi preslaboten, da bi lahko priskočil na pomoč invalidom.

Nekateri voditelji prostovoljskih organizacij, zlasti med duhovniki, so vendarle podprli njegove želje in poudarili, da bi vpliven človek, kar je nekdanji »vitez dela« prav gotovo še dandanes, lahko veliko storil za dobro počutje ljudi v domovih.

Za večino Italijanov, ki jih vsak dan bolj tepejo posledice zavožene politike Silvia Berlusconija in tudi drugih politikov v zadnjih desetletjih, gre za bolj ali manj žgečkljivo temo o tem, kako lahko kazen zadene tudi nedotakljive. Politično javnost pa bolj zanima, kako bo razsodba vplivala na gospodarske in politične razmere v državi, predvsem na reforme, ki jih je napovedal premier Matteo Renzi.

Pri 77 letih ne more v zapor

Lanska obsodba Silvia Berlusconija na štiriletno zaporno kazen in njegov med kolegi senatorji izglasovani izgon iz senata je še vedno v ospredju italijanske politike, ne glede na vse hude trenutke gospodarske in tudi politične krize. Lastnika medijskega imperija Mediaset, ki obvladuje tri četrtine oglasne pogače v državi, so obsodili, ker je na veliko goljufal pri nabavi filmov in televizijskih programov v ZDA in se dolgo uspešno skrival pred dacarji.

Ko so ga spoznali za krivega na vseh sodnih instancah, je bil obsojen na štiri leta zapora in prepoved opravljanja javnih funkcij. Tri leta kazni so mu izbrisali zaradi splošne amnestije, ostalo je še eno leto, ki ga človek pri 77 letih ne more preživeti v zaporu, ampak v hišnem priporu ali pa z družbeno koristnimi deli.

Berlusconi je lani po obsodbi razklal svojo stranko Ljudstvo svobode, se vrnil k slavnemu gibanju Naprej, Italija in se še enkrat zagnal v politiko. Celo na evropskih volitvah je nameraval kandidirati, pa mu je to vrhovno sodišče nedavno še enkrat preprečilo.

Ne glede na vsaj na videz zmanjšan politični vpliv je Berlusconi še vedno lastnik medijskega imperija, v njegovih rokah so agencije, ki delijo televizijske reklame, največje založbe, banke. Če ne bo dovolj politične občutljivosti in če mi ne bodo prisluhnili, bom sprožil pravi pekel, je zagrozil podjetnik in politik, ki se je bil nedavno primoran odreči svojemu viteškemu stanu in nazivu vitez, ki ga je ponosno nosil zadnja desetletja.

Vikend zapor v Sloveniji

V Sloveniji se je število obsojencev, ki prestajajo alternativne oblike kazni, po spremembi kazenskega zakonika povečalo. V Delu smo februarja poročali, da samo ob koncih tedna v zaporih biva 53 obsojencev, nekateri izmed teh so navedeni v grafiki. Veljavni kazenski zakonik omogoča več oblik alternativnega prestajanja kazni zapora. Poleg tako imenovanega vikend zapora in hišnega zapora lahko sodišče zaporno kazen nadomesti tudi z opravljanjem dela v splošno korist.

Vikend zapor lahko sodišče izreče obsojenim na zaporno kazen do treh let – razen za tiste, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Tako lahko obsojenci prebivajo doma in hodijo med tednom v službo ali v šolo, v zapor pa prihajajo zgolj ob vikendih. Pogoj za takšno obliko prestajanja kazni je, da ima obsojenec službo oziroma se izobražuje. Poleg omenjenih pogojev mora biti osebnostno tako urejen, da mu je mogoče zaupati, da takšnega prestajanja kazni ne bo zlorabil, mora pa biti zaposlen, samozaposlen ali opravljati kmetijsko dejavnost. Ugodnosti veljajo še za dijake in študente, ki redno izpolnjujejo šolske obveznosti. O nadomestitvi kazni zapora z vikend zaporom sodišče odloči na prošnjo obsojenca po pravnomočnosti sodbe, lahko pa se obtoženi za alternativno prestajanje zaporne kazni dogovori že s tožilstvom, če podpiše sporazum o priznanju krivde.

Tudi služenje kazni doma in delo v splošno korist

Zakonodajalec predvideva tudi možnost hišnega zapora, s katerim lahko nadomesti zaporno kazen do devetih mesecev. Obsojenec ga prestaja v poslopju, v katerem stalno ali začasno prebiva oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je nameščen. Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali prek policije, vsak izhod iz stanovanja ali ustanove pa mora sodišče odobriti. Policija sicer sme vsak čas, tudi brez zahteve sodišča, preverjati, ali obsojeni spoštuje pravila hišnega zapora.

Kazen do dveh let zapora lahko sodišče prav tako na prošnjo obsojenega nadomesti tudi z delom v splošno korist, pri čemer zakonodajalec te oblike alternativnega prestajanja kazni ne dovoljuje obsojenim za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Obseg dela se določi tako, da se dan zapora zamenja z dvema urama dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, za delo pa obsojeni ne prejema nadomestila. Za napotitev na takšno delo so pristojni centri za socialno delo, ki imajo tudi mreže organizacij, ki takšno delo izvajajo, tovrstno delo pa potem tudi nadzorujejo – večinoma gre za humanitarne organizacije (društva za pomoč invalidom, društva za preprečevanje odvisnosti in podobno).