Tiskane izdaje
Pulj – Za umor so Adnenu Budimoviću iz Ljubljane prisodili 11 let zapora in mu podaljšali pripor. Za sodelovanje pri pretepu pa sta bila Igor Ilić z Jesenic in Primož Požun iz Krškega obsojena na šest mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo enega leta.
»Vsi trije ste krivi,« je izrek sodbe proti trem Slovencem, obtoženim umora in sodelovanja pri pretepu na motorističnem shodu v kampu Santa Marina pri Poreču 8. julija 2012, začel sodbo predsednik tričlanskega senata županijskega sodišča v Pulju Zdravko Garić.
Za umor so Adnenu Budimoviću iz Ljubljane prisodili 11 let zapora in mu podaljšali pripor, v katerem je od aretacije 8. julija 2012. Za sodelovanje pri pretepu sta bila Igor Ilić z Jesenic in Primož Požun iz Krškega obsojena na šest mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo enega leta. Vsem trem je sodišče naložilo plačilo sodnih stroškov.
Sodba še ni pravnomočna, zagovorniki vseh treh Slovencev pa so že napovedali pritožbe.
V opisu nasilnega dogodka, ki se je zgodil sredi junija 2012 na srečanju kluba motoristov, piše, da je slovenski motorist brez pravega vzroka napadel 25-letnega Porečana Aleksandra Vidnjevića. Ta se je z družbo okrog polnoči zabaval na plaži, pri tem pa je menda po naključju z vodo poškropil tudi slovenskega motorista. Priče navajajo, da je drugi po besednem in fizičnem obračunu odšel po nož in z njim dvakrat zabodel Porečana, ki je pozneje v puljski bolnišnici umrl zaradi poškodbe jeter in posledic hude krvavitve.
Hrvatje so nas napadli
Budimović je v zagovoru dejal, da sta se v kamp z Ilićem pripeljala z motorjema. »Ves dan smo preživeli na plaži. Običajno ne uživam alkohola, sem pa tisti večer spil sangrijo, ko smo s slovenskimi prijatelji kramljali ob šanku. Na to, kaj se dogaja spodaj pri plaži, sprva nisem bil pozoren, tam nisem videl Ose (Požunov vzdevek) in Ilića.
Na obali se jih je kakšnih deset prerivalo, nekateri so jih opazovali, jaz pa sem se raje še bolj oddaljil, šel do velikega šanka, saj sem tujec in ne bi hotel imeti težav z domačo policijo. Kmalu sem utrujen odšel v šotor in zaspal, potem pa so kar naenkrat prišli s svetilkami, me prebudili, zvlekli ven in me predali policistom.«
»Nisem se pretepal in nisem dolžan tukaj braniti svoje nedolžnosti,« je izjavil Ilić. »V danem trenutku so nas Hrvatje napadli in jaz sem se le poskušal umakniti. Požun je ponovil svojo zgodbo, da je bil z Adom (Budimovićev vzdevek) in Ilićem na obali, tam pa so bila tudi neka dekleta, s katerimi so se zapletli v pogovor. »Malo so se pogovarjale z nami, malo pa z nekimi fanti, ki so nato s pivom v roki zakorakali v morje in špricali ta dekleta. Prosili smo jih, na prenehajo, potem pa so se razjezili in nas napadli.«
