Tiskane izdaje
Kranj – Predvidoma konec maja bo na tukajšnjem okrožnem sodišču Vitomir Gros, ki je bil župan Kranja med letoma 1990 in 1998, zaslišan, kako je potekal denacionalizacijski postopek v primeru družine Majdič, katere zastopnik je. Takrat naj bi tudi razkril, kdo je koga pri tem izsiljeval.
V sredo je bil na kranjskem okrožnem sodišču razpisan narok za pravdno zadevo, v kateri dediči po pokojnih Mariji in Demetru Majdiču zahtevajo od Mestne občine Kranj 552.416 evrov. Predmet tožbe je plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč na Savskem otoku, kjer je bil zimski bazen, in zemljišč okoli njega.
Tožbo je Vitomir Gros vložil leta 2013, vendar je občina, kot so tam povedali za Delo, že v odgovoru na tožbo januarja 2014 zahtevku tožeče stranke v celoti nasprotovala, tako po temelju kot po višini.
Gros je kot zastopnik družine Majdič večkrat opozoril na nezaključene denacionalizacijske zadeve, novinarjem pa je dejal, da so Majdičevi doslej dobili vrnjenega dva odstotka premoženja. »Še veliko odprtih stvari je in s tem smo se spoprijemali tudi v mediacijskem postopku ... Tožbe pa ne bi bilo, če bi se občina držala dogovorov,« je še dodal.
Znano je, da so dediči po Mariji in Demetru Majdiču novembra 2008 dobili v naravi vrnjen bazen in okoliška zemljišča in da občina temu ni nasprotovala. Ker zdaj nasprotuje zahtevku za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine od leta 1992 do 2008, ko je bila ta vrnjena, in tudi po temelju, bo sodišče, kot je dejala sodnica Jasna Levc Uršič, moralo razjasniti najprej to pravno vprašanje. Če bo temelj priznan (oziroma če bodo podani razlogi, da se sploh ugotavlja škoda), bo postavljen tudi sodni izvedenec ekonomske stroke, kajti občina se ne strinja z izračunom izvedenca Dejana Žlajpaha, ki so ga najeli dediči Majdičevih.
V izvedenskem poročilu sta po besedah Grosovega pooblaščenca Antona Šubica dva zneska: 552.416 evrov, kar je tudi vtoževani zahtevek, in 404.000 evrov, ki ga je izvedenec izračunal po kriteriju povprečne najemnine za skladiščne prostore.
Šubic je napovedal tudi možnost zvišanja tožbenega zahtevka na 727.000 evrov – ta znesek je izračunan na podlagi najemnine, ki jo je občina plačevala Grosovim v obdobju po vrnitvi bazena, in sicer od konca leta 2008 do konca leta 2010, v znesku 3582 evrov na mesec. O tem smo večkrat pisali tudi v Delu: občina si je namreč, ker ni nasprotovala vračilu bazena v naravi, nakopala hudo zamero številnih alternativnih kulturnikov, ki so imeli v njem svoj drugi dom.
Za najemnino je denimo leta 2009 odštela 43.000 evrov in naslednje leto 57.324. Leta 2011 pa tega posluha občina, ki jo je po ponovni izvolitvi spet vodil Mohor Bogataj, ni imela več.
Gros je tako januarja 2011 bazen zaklenil in dal odstraniti napise Izbruhov kulturni bazen. Septembra 2012 je obnovljeni objekt zaživel na novo, upravlja pa ga podjetje Pribina, katerega direktor in lastnik je Kocelj Gros, sin Vitomirja Grosa.
