Tiskane izdaje
Ljubljana - Tudi med prvomajskimi prazniki je pokalo; tako so nekateri nabijali z možnarji, drugi pa so uporabljali pirotehniko. A medtem ko je pokanje nekaterim v veselje, je vsak hrup, ki presega določeno raven, zdravju škodljiv.
Do zdaj se je veliko govorilo o ranah in raztrganinah telesnih udov, manj pa je bilo povedanega o akustičnih travmah. In prav te je sklenil raziskati dr. Ferdinand Deželak z zavoda za varstvo pri delu. Opozarja, da pri mladih opažajo vse več poškodb sluha, ki so lahko tudi posledica uporabe pirotehnike.
»Pri močnem poku so poškodbe lahko posredne, pri zelo močni eksploziji pa nastanejo neposredne okvare sluha. Pok močnejše petarde lahko na razdalji metra ali dveh povzroči raven hrupa tudi nad 140 decibelov, znane in med mladimi priljubljene 'mega' petarde pa celo prek 160 decibelov. To je raven, ki je po predpisih za delavce označena za mejno vrednost zdravstvenih okvar,« pojasni Ferdinand Deželak.
Ker večina petard raven dopustnega hrupa presega, obstaja neposredna nevarnost okvare sluha. »Potencialna nevarnost je tudi za širšo okolico, za različne okvare zdravja. Od poka petard smo lahko oddaljeni sto ali več metrov, a če nanj nismo pripravljeni, se ustrašimo. Vsak tak strah je povezan z določenim stresom. Vemo, da večje število stresov negativno vpliva na zdravje. Takšne stresne situacije dolgoročno škodujejo zdravju,« pove o stresu, ki zaradi petard vpliva predvsem na širšo okolico.
Okrog novega leta, ko pokanje doživi vrhunec, je hrup skoncentriran na nočni čas, ko ljudje spijo. Na splošno sodijo impulzni hrupi, ki so povezani s petardami, med ene najbolj nevarnih. »Če se te zadeve kopičijo, če smo izpostavljeni dlje časa (novo leto, praznovanja, športne tekme), se hrupna energija akumulira. Sluh zato čedalje bolj propada.«
Dokazano je, da je visokoimpulzni hrup zdravju zelo škodljiv. Takšni poki so denimo na strelišču, a zakonodaja jasno predpisuje, da morajo strelci uporabiti ustrezno zaščitno opremo. Pri uporabi petard tega ni. Pok petarde je enakovreden ali večkrat celo prekorači pok pištole. Tega se velik del populacije ne zaveda. »Okvare sluha so praktično neozdravljive; ni ga kirurga, ki bi lahko presadil zunanje, srednje ali notranje uho. Ko je sluh izgubljen, je za vedno,« sogovornik opiše resnost poškodb.
Delavec v prostoru, kjer je hrup 85 decibelov (malo glasnejša stružnica oziroma malo bolj tiha kosilnica), mora uporabiti zaščitno opremo. Deželak pojasni, da je to raven hrupa, pri kateri se moramo na oddaljenosti metra ali dveh že glasno pogovarjati, da se slišimo. Daljša izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov je lahko za zdravje nevarna, medtem ko hrup, ki presega 140 decibelov (pok petarde), lahko povzroči takojšnje okvare sluha.
Napaka zakonodajalca
Zakonodajalec je predpisal, da je uporaba petard v strnjenih naseljih prepovedana, zato so nekateri sklenili, da bodo raje pokali v naravi, kjer je to pravzaprav dovoljeno. Sogovornik ob tem opozarja na napako piscev zakona.
»S tem so dobesedno prisilili oziroma usmerili potencialne uporabnike petard, da uporabljajo pirotehnična sredstva v naravnem okolju. Tam, kjer živijo divje živali in ptice. Kot že povedano, največ poka okrog novega leta, pozimi, pok vsake petarde pa živali razumljivo preplaši in začnejo bežati. Pri tem po nepotrebnem izgubljajo energijo, ki jo v zimskem času zelo težko nadoknadijo. Živali zato niso ogrožene le neposredno, temveč tudi posredno.«
Po Deželakovem mnenju je najbolje povsem prepovedati uporabo vseh petard, saj imajo ogromno negativnih učinkov. Precej več kot je pozitivnih, ki jih sam pravzaprav ne vidi.
Zakon iz leta 2008 že zdaj prepoveduje uporabo pirotehničnih sredstev druge in tretje kategorije. Prva kategorija je sicer dovoljena, vendar Deželak pristavi, da je tudi takšen pok glasen in stresen, predvsem v neposredni bližini eksplozije.
Po drugi strani je nadzor praktično nemogoč. Težko je ugotoviti, ali je nekdo vrgel petardo, ki sodi v prvo, drugo ali tretjo kategorijo. »Varuhi pregona tega ne morejo ugotoviti drugače kot s tem, da uporabnika zasačijo s petardo v roki ali z ustreznimi merilci hrupa, ki načeloma lahko zaznajo, kakšno eksplozivno maso so imele petarde, saj tiste z več eksploziva razumljivo počijo glasneje.
Težko je na pamet ocenjevati, kakšno eksplozivno sredstvo je nekdo uporabil,« so pomanjkljivosti zakonodaje, ki jih vidi.
Merjenje pokov na Fužinah
Ob prehodu iz starega v novo leto so na strehi zavoda za varstvo pri delu na obrobju vzhodnega dela ljubljanskih Fužin merili uporabo petard. Meritve so opravljali med 24. decembrom in 5. januarjem. S tem so zajeli obdobje, ko je uporaba petard po zakonu dovoljena, to je med 26. decembrom in 2. januarjem.
Celotno merilno obdobje so razširili zato, da so zajeli še nekaj dni, ko je uporaba prepovedana. Tako so laže primerjali najbolj obremenjen dan (silvestrsko noč) in 5. januar, ko se uporaba pirotehnike načeloma že normalizirala.
Z meritvami se niso osredotočili na absolutno vrednost (najmočnejši pok), saj se ta precej spreminja od oddaljenosti. Zanimalo jih je razmerje med dnevi, ko petarde pokajo, in takrat, ko ne. Silvestrska noč je bila s hrupom stokrat in celo do tisočkrat bolj obremenjena kot preostali dnevi, so ugotovili. Kako močno je pokalo na silvestrovo, je dovolj zgovoren podatek, da se je v najdaljši noči v letu na tem predelu Ljubljane v okolje sprostila večja hrupna energija kot vse preostale dni v letu.
Vse več okvar sluha
Pri zaposlovanju mladih delavcev, ki morajo pri prvi zaposlitvi opraviti obvezen zdravniški pregled z avdiometričnimi kontrolami sluha, ugotavljajo, da jih vse več pride na prvo delovno mesto s poškodovanim sluhom.
»Določene raziskave kažejo, da je del teh poškodb vezanih na preglasno glasbo, vse večji delež pa je takšnih, kjer je sluh okvarila uporaba pirotehničnih sredstev. To so pokazale nekatere tuje raziskave in zdaj smo se jih lotili še pri nas, saj to ne predstavlja samo zdravstvenega problema za človeka, temveč je postal družbeni problem, ki je dokaj velik.«
Deželak pravi, da tudi v tujini ni bilo narejenih sistematskih raziskav o škodljivih posledicah petard, na podlagi katerih bi sprejeli natančne predpise za njihovo (ne)uporabo. Ne skriva, da želi s to analizo zdaj vzpodbuditi različna ministrstva, naj razmislijo o tej problematiki. V prvi vrsti cilja na ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za zdravje, notranje ministrstvo, ministrstvo za delo in kmetijsko ministrstvo.
»Obstajajo raziskave, da poki negativno vplivajo na domače živali, predvsem med izpostavljenostjo živali impulznemu hrupu in njihovo učinkovitostjo. Nekateri kazalci kažejo, da krave, ki so izpostavljene močnemu hrupu, dajejo manj mleka. Podobno kokoši dajejo manj jajc. V ozadju je tako še gospodarski problem. Tukaj je več inštitucij, ki bi jih to moralo zanimati, a za zdaj žal še ni bilo nobenega odziva,« je kritičen Deželak, ker se do tega problema pristojne službe ne opredelijo.
