Zaradi spornega posojila Dimičevi na sodišču

Tožilstvo trdi, da so 350.000 evrov Draško Veselinovič, Miran Vičič in Matej Narat posojilo odobrili neupravičeno

Tue, 12.01.2016, 18:00

Ljubljana – Draška Veselinoviča, Mateja Narata in Mirana Vičiča, treh nekdanjih vodilnih mož NLB, ki jim specializirano državno tožilstvo očita kaznivo dejanje zlorabe položaja, ker naj bi neupravičeno odobrili posojilo prvi dami kabineta Boruta Pahorja Simoni Dimic in njenemu partnerju Romanu Horvatu in jim s tem pridobili premoženjsko korist v višini 350.000 evrov, včeraj ni bilo na sodišče.

Draško Veselinovič, ki je bil v preiskovanem obdobju predsednik uprave NLB, se predobravnavnega naroka po pojasnilu sodnice Barbare Trebec Debeljak ni udeležil zaradi opravičljivih razlogov, zato ga bo znova vabila za 3. februarja. Zagovorniki Mirana Vičiča, odvetnik Mitja Jelenič Novak, in Mateja Narata, odvetnika Matej Podlipnik in Stojan Zdolšek pa so sodišču sporočili, da sta oba obtožena podala ugovor na obtožnico, kar pomeni, da krivde za očitano kaznivo dejanje ne priznavata, v skladu s sodno prakso pa se jima zaradi tega tudi ni treba udeležiti predobravnavnega naroka.

Obramba podala predloge, ki naj bi dokazale nedolžnost

Sodišče zaradi tega, ker krivde nista priznala, predobravnavnega naroka sploh ni izvedlo, zato so vsi trije zagovorniki podali predloge dokazov, ki naj jih izvedejo na glavni obravnavi. Tako je Vičičev zagovornik, odvetnik Jelenič Novak, predlagal neposredno zaslišanje tedanjega izvršnega direktorja za poslovanje s prebivalstvom v NLB, Pavla Martinuča. Ta naj bi pojasnil, kakšna je bila Vičičeva vloga pri odobravanju posojil fizičnim osebam, kakšen položaj je imel v odnosu do strokovnih služb, ki so te posle pripravljale in vodile, predvsem pa, koliko, če sploh, se je Vičič vtikal v delo teh strokovnih služb. Jelenič je predlagal tudi poizvedbe pri NLB glede višine pribitka pri posojilih med oktobrom 2008 in 2009, kar bi dodatno osvetlilo posojilno politiko glede obrestnih mer v obdobju, ko je bilo sporno posojilo odobreno.

Naratova zagovornika, odvetnika Podlipnik in Zdolšek, sta sodišču predlagala, naj sodno izvedenko za ekonomijo in finance Romano Fišer pozove, naj poda strokovno oceno izvedeniškega mnenja, ki ga je o zadevah, ki so predmet obtožnice po odredbi tožilstva, pripravila izvedenka Jožica Capuder. Fišerjeva se je namreč po pregledu mnenja dokopala do povsem nasprotnih ugotovitev kot Capudrova.

Zdolšek je predlagal še zaslišanje Nataše Lenart, nekdanje Naratove tajnice. Predlog je utemeljil z besedami, da bo znala natančno povedati, da je Narat podpisoval dokumente v kreditnih mapah zadnji, oziroma šele potem, ko so že vsi drugi pristojni prispevali svoj podpis. Kot je dejal, se Narat nikoli ni poglabljal v vsebino pogodb, saj to tudi ni bila njegova naloga, po nalogu uprave banke se je v tistem obdobju namreč ukvarjal z izdajo evroobveznic. Narat, tako Zdoljšek, s posojilom za Dimičevo ni imel prav nič, zato mu tudi nikakor ni mogoče očitati naklepnega delovanja. Oba sta predlagala še zaslišanje bančnika Jožeta Leniča, ki bo lahko verodostojno opisal takratne tržne in konkurenčne razmere na bančnem trgu.

Tožilec: Takšna praksa je pripeljala do bančne luknje

Državni tožilec Luka Moljk je po končani razpravi pred sodno palačo povedal, da v konkretni zadevi ni sporna sama višina obrestne mere oziroma pribitka k njej, temveč drugi kreditni pogoji, ki jih v NLB takrat niso spoštovali. Tako so podelili previsoko posojilo kreditojemalcema, ki niti približno nista bila kreditno sposobna, zelo slaba pa so bila tudi zavarovanja posojila.

Kot je dejal, je šlo v tem primeru za slabo poslovno prakso, ki je skupaj s podobnimi primeri povzročila bančno luknjo. Na njegove besede se je odzval Naratov zagovornik in dejal, da slaba poslovna praksa sama po sebi še ni kaznivo dejanje in poudaril, da sta Dimičeva in Horvat do zdaj vse svoje obveznosti banki poravnavala sproti in v zahtevanih zneskih.

Simona Dimic je zaradi afere oktobra 2010 odstopila kot šefinja kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, potem ko so v javnost prišli podatki, da je z življenjskim sopotnikom Romanom Horvatom 2009 v ljubljanskih Murglah kupila vrstno hišo za pol milijona evrov z izjemno ugodnim posojilom NLB v znesku 350.000 evrov s šestmesečnim euriborom in z le 1,6-odstotnim pribitkom. Posojilo ji je bilo odobreno za dobo 30 let, s tem da je imela v času pridobitve kredita (ko je vodila kabinet predsednika vlade) približno 2200 evrov neto plače.

Ljubljansko tožilstvo je zahtevalo uvedbo preiskave, ko je bila končana, je obtožbo vložilo zoper Draška Veselinoviča, Mateja Narata in Mirana Vičiča.

Povezane novice

Tožilstvo trdi, da je kredit Dimičevi neupravičen
9. September ob 21:00
Tožilstvo sámo pritegnilo izvedenca bančne stroke, ker ga sodišče ni ...
Prijavi sovražni govor