Zatožna klop za Peklarja spet samevala

Ljubljana – Po pričakovanjih podjetnik Leonardo Peklar spet ni sedel na zatožno klop tukajšnjega okrožnega sodišča in se izrekel o očitkih tožilstva zaradi zlorabe položaja ali pravic, saj se pred roko pravice še vedno skriva v Dubaju. Njegova izročitev je v teku, a na ministrstvu za pravosodje ne želijo ugibati, kdaj bi bila lahko izvedena.

Leonardu Peklarju in soobtoženim – poleg njega so v obtožnici navedeni še švicarska družba Bados Consulting A. G., Paul Jakob Brunner, Anton Majzelj, nekdanji predsednik uprave Mobitela, in Wolfang Hermann Schafer – specializirano državno tožilstvo tokrat očita, da je pred leti Peklar, ko je bil predsednik nadzornega sveta Telekoma, podjetje Bados Consulting priporočil Mobitelu, za katerega je švicarska družba nato pripravila 42 po prepričanju preiskovalcev popolnoma nepotrebnih analiz. Škode je menda za 1,94 milijona evrov.

Podjetje izbrisano, soobtoženi umrl

A je poleg specializiranega tožilca Boštjana Jegliča na predobravnavni narok prišla le peterica zagovornikov ter tolmačka, ki bi ob morebitni navzočnosti tujih obtožencev lahko prevajala. Vendar tokrat dela ni imela, zato se ji je okrožni sodnik Gorazd Fabjančič le zahvalil za prihod in jo poslal iz razpravne dvorane.

Zagovornik Janez Koščak iz odvetniške družbe Čeferin je sodniku pojasnil, da po novem zastopa obtoženega Švicarja Wolfanga Hermanna Schaferja, in predložil zdravniško opravičilo, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni sposoben udeležbe na sojenju. »Wolfang Hermann Schafer je poleg naše odvetniške družbe pooblastil še odvetnika v Švici, ki mi je sporočil, da je Paul Jakob Brunner 10. junija letos umrl,« je Koščak seznanil sodnika. Zanimivo pa o tem nič ni vedel Brunnerjev zagovornik. Obramba dokumentacije o smrti ni imela, zato je sodnik sklenil, da jo bo pridobil od švicarskih oblasti. Ker pogoji za predobravnavni narok niso bili izpolnjeni, je ta preložen za nedoločen čas. Do takrat bodo zagotovili še prevod vse dokumentacije in preverili, prav tako pri švicarskih oblasteh, ali je družba Bados Consulting res izbrisana iz registra.

Tožilec dokazal, da se Peklar izogiba sodišču

Zoper Peklarja med drugim teče kazenski postopek zaradi očitkov o domnevno fiktivnih svetovalnih poslih iz let 2003 in 2004 med SCT in družbo Big Trading, za katero se je skrivalo Peklarjevo ime. Takrat je SCT, ki ga je vodil Ivan Zidar, pri družbi Big Trading domnevno naročil in plačal za svetovanje pri korporativnem upravljanju in pri nekaterih poslih, del denarja pa se je menda tudi prek nepremičnin vrnil v roke nekdanjih vodilnih v SCT.

Ni pa to edini sporni posel Big Tradinga. Nekdanji direktor Siola Tomaž Berginc je bil lani obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja, sodbo pa so potrdili na višjem sodišču. Tako je pravnomočno obsojen na leto in osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Berginca so obsodili, ker je leta 2004, v času vodenja Siola, z družbo Big Trading sklenil dve svetovalni pogodbi oziroma naročil dve, kot se je izkazalo, nepotrebni študiji v bruto vrednosti 40.000 evrov. Po oceni sodišča je to storil kljub temu, da je vedel, da sta fiktivni.

Pravna oseba Big Trading je bila izbrisana iz registra, za Peklarja, ki naj bi stal za spornimi posli, pa so postopek začasno izločili, ker ga sodna pisanja in vabila sodišča niso dosegla, saj živi v Dubaju.

Februarja je ljubljansko okrožno sodišče po ugotovitvi, da se Peklar očitno izogiba sojenju v tako imenovani zadevi Big Trading, zanj na predlog tožilca Jegliča odredilo pripor, Interpol pa je aprila za njim razpisal mednarodno tiralico. Po informacijah tožilstva naj bi bil Peklar namreč v Dubaju, odsotnost s februarskega naroka pa je po odvetniku opravičil s slabim zdravjem. A zdravniško opravičilo, ki ga je podpisal zdravnik v Dubaju, tožilca Jegliča ni prepričalo, saj je iz objave (tudi fotografij) na facebooku razvidno, da je bil Peklar še dobra dva tedna pred tem zdrav in je predaval na delavnici o strateškem vodenju za menedžerje v Khobarju, mestu na severovzhodu Saudske Arabije.

Ministrstvo že poslalo vso dokumentacijo

V tem času so na podlagi mednarodne tiralice v Združenih arabskih emiratih (ZAE) Peklarja izsledili, po vsej verjetnosti prisluhnili še njegovi plati zgodbe in ga izpustili na prostost. A to ne pomeni, da se povsem brezskrbno lahko giblje po svetu, saj so zanj stekli postopki za izročitev. Ti pa so, sploh za države zunaj Evropske unije, lahko izredno dolgi.

Na ministrstvu za pravosodje so nam pojasnili, da »v skladu z zakonom o kazenskem postopku minister za pravosodje na pobudo sodišča, ki vodi kazenski postopek zoper iskano osebo, in po predložitvi izročitvene dokumentacije, ki jo pripravi sodišče, pripravi prošnjo za izročitev in jo vloži pri pristojnem organu tuje države, ki bo odločal o izročitvi iskane osebe«.

Glede izročitve Peklarja so 12. junija od ljubljanskega okrožnega sodišča v dveh kazenskih postopkih prejeli zaprosili za izročitev, skupaj z ustrezno izročitveno dokumentacijo s prevodi v arabski jezik. »Posledično je ministrstvo za pravosodje pripravilo prošnjo za izročitev in jo še isti dan po diplomatski poti posredovalo pristojnemu organu Združenih arabskih emiratov v odločanje. Zaradi zagotovitve hitrosti posredovanja dokumentacije je bila ta pristojnim organom ZAE posredovana tudi prek Interpola. Odločitve pristojnega organa ZAE v zvezi z izročitvijo še nismo prejeli.«

Čaka ga priporniška celica

Na splošno pa velja, da so izročitveni postopki vodijo v skladu z utečenimi mednarodnimi instrumenti in notranjo zakonodajo zaprošene države, ki predvideva tudi postopek izročitve in pravna sredstva obdolženca, ki prav tako vplivajo na čas odločanja o izročitvi. Prav zato je zelo nehvaležno napovedovati, kdaj bo Peklar iz Dubaja spet stopil na slovenska tla. Ker zanj še vedno velja sklep o odreditvi pripora, pa se bo skoraj gotovo takoj preselil za zapahe. Enaka usoda ga čaka tudi, če pristane v kateri od članic Evropske unije.