Tiskane izdaje
Kot je na predstavitvi novele kazenskega zakonika povedal že minister za pravosodje Goran Klemenčič, »sprememb ni veliko, so pa utemeljene in pomembne«. Po drugi strani pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se mora kazenski zakonik, četudi gre za manjše popravke, spreminjati zelo premišljeno in nikakor ne v naglici, saj nenehno spreminjanje zakonov ne prinaša le zmede, temveč ima lahko celo več negativnih učinkov kot pozitivnih.
Med begom mirujejo zastaralni roki
Razvpiti primer krivca za smrt mladih deklet pred diskoteko Lipa Roberta Zavašnika, ki se je po petih letih izogibanja zaporu mirno vrnil v svoj dom, se, če bodo predlogi tudi potrjeni, ne bo več mogel ponoviti. Celo minister ga je izpostavil kot vzorčnega in dodal, da se odpravlja zakonska luknja, ki je privedla do anomalij. Kazen je namreč Zavašniku med njegovim begom zastarala, predlog pa je, da zastaralni roki ne bodo tekli v času, ko je posameznik na begu ali se umika izvrševanju kazni.
Pred časom je precej začudenja vzbudila sprememba kazenskega zakonika, ki je za primer groženj uvedla pregon na zasebno tožbo. Predvsem nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito žrtev, so takoj opozorile, da se največ takšnih kaznivih dejanj dogaja v družinskem okolju, zakon pa s tem najranljivejšim ljudem, ki bi jih morala zaščititi policija oziroma država, nalaga veliko breme, da si morajo pravico izboriti sami, poleg tega pa nosijo tudi finančne posledice pregona na zasebno tožbo. Kazenski zakonik se tako vsaj v tem delu vrača v stare tirnice in bosta za storilca kaznivega dejanja na predlog oškodovanca znova pristojna policija in državno tožilstvo.
Zalezovanje je pojav, ki je v družbi vse pogostejši, ustreznega pravnega sredstva za pregon pa do zdaj ni bilo. Novost, ki se obeta, je kaznivo dejanje zalezovanja. Kakor piše v noveli, je zalezovanje v Sloveniji dokaj občutljivo področje, ne samo v družinskih razmerjih ali nekdanjih družinskih razmerjih, temveč tudi širše. Novela predvideva tudi prepoved približevanja ali komuniciranja z oškodovancem, torej tudi možnost prepovedi uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev za storilca. Uvaja se torej prepoved nadlegovanja po sporočilih SMS, raznih komunikacijskih aplikacijah in družbenih omrežjih. Predlog uvaja tudi kriminalizacijo uporabnikov storitev žrtve trgovine z ljudmi. »Sem ne spada le prostitucija, ampak tudi izkoriščanje dela,« je dodal Klemenčič.
Korupcijska kazniva dejanja so še vedno družbeno zelo pereč problem, zanje pa so po mnenju ministra doslej veljale precej milejše sankcije kot za primerljiva druga premoženjska kazniva dejanja. Za korupcijo se zvišuje zagrožena kazen, po novem pa se obeta še, da bo sodišče poleg kazenske sankcije moralo obvezno izreči še stransko denarno kazen. Odkrite primere korupcije so zdaj obravnavala okrajna sodišča, zaradi zvišanih kazni pa bodo odslej zanje pristojna okrožna sodišča.
Predlagana je tudi dopolnitev člena glede davčne zatajitve. Zdaj po ministrovih besedah velja, da se kaznivo dejanje, in ne prekršek, stori ob enkratni utajitvi zneska, višjega od 50.000 evrov. Po novem pa bo kaznivo dejanje storjeno, ko bo nekdo v obdobju enega leta skupno, torej lahko tudi z več zatajitvami, utajil več kot 50 tisočakov.
Javni interes
Mesec dni bo zdaj novela zakona v medresorskem usklajevanju in javni razpravi, spremembe kazenskega zakonika pa se bodo sprejemale po rednem postopku.
