Zbil pešca, prižgal cigareto in odtaval

Krško – »Ko sem ga videl na tleh, vsega zveriženega in krvavega, sem bil skoraj prepričan, da se ne bo dobro končalo,« je na sodišču v solzah pripovedoval Samo Fonda. Pred tremi leti je v naselju Breg pri Borovnici povozil pešca in zdaj preživlja hude travme. »S pokojnim sva bila ob napačnem času na napačnem mestu,« dodaja.

Januarja pred tremi leti je Samo Fonda, zadovoljen, da ima popravljeno vozilo, mehanika povabil na pijačo v bližnjo gostilno in se nato odpeljal iz Borovnice proti Podpeči. Obtožnica pravi, da je zaradi neprilagojene vožnje v naselju Breg pri Borovnici trčil v 75-letnega pešca, ki je prečkal cesto. Ker naj bi bil pijan, sam priznava, da je spil tri steklenice piva, se mu očita povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti.

Fonda, ki zaradi nesreče preživlja hude travme in je »z eno nogo v grobu, z drugo pa na psihiatriji«, kot pravi, trdi, da nesreče ni mogel preprečiti.

Ko je pripeljal izza ovinka na ravnino, to naj bi bilo kakšnih 70 metrov od mesta trčenja, je ob robu ceste videl pešca. Mislil je, da bo ta počakal, saj tam ni prehoda za pešce, poleg tega je moški pogledal levo in desno, naredil dva koraka in obstal. Nato pa je po obtoženčevih besedah nenadoma stekel čez cesto in mahal z rokama, zanašalo naj bi ga na desno. »Sunkovito sem zavrl in zavil desno, obvozil bi ga, če ne bi zaviral, a to sem storil nagonsko,« je sodniku povedal obtoženi. Avto je zadel pešca, ki je padel na pokrov motorja in zatem na tla.

Bal se je linčanja

»Stopil sem iz avta, videl sem krvavečega človeka, ki je ležal na tleh, in bilo je grozno. Še danes mi je grozno in me to preganja,« je v solzah pripovedoval obtoženi. Videl je, da neka ženska ponesrečencu tipa pulz in govori, da je človek še živ. Mlad črnolas moški je pristopil k njemu in rekel, da so poklicali policijo in naj zavaruje kraj nesreče. Ljudje so se zbirali in govorili po telefonu. Bil je v šoku. Ni se približal ležečemu na cesti, ker ga je bilo groza in strah in je nagonsko vedel, da mu ni pomoči. Prižgal je cigareto in začel hoditi. Najprej je šel pod bližnji podvoz, nato pa se je bal, da ga bodo ljudje, ki so se zbirali, linčali, in je začel hoditi stran od kraja nesreče. Poklical je prijatelja in mu povedal, da se je zgodilo nekaj groznega, huda nesreča. Prijatelj ga je vprašal, kaj počne, Fonda pa mu je odgovoril, da hodi. Prijatelj mu je svetoval, naj se takoj vrne na kraj nesreče, ker bo sicer še slabše. Po 40 minutah se je obtoženi res vrnil. »Vse je bilo razsvetljeno, bila je policija, reševalci, radovedneži, pripeljali so celo mojo mamo, čeprav je bila bolna, da ji pokažejo, kaj sem storil,« je še naprej s solznimi očmi razlagal v hramu pravice.

Ne počuti se krivega

Dobro leto po prometni nesreči se je Fonda znašel na ljubljanskem okrožnem sodišču. Pristojno državno tožilstvo je za obtoženega v primeru priznanja krivde predlagalo pogojno obsodbo z določeno kaznijo dveh let zapora s preizkusno dobo petih let ter prepoved vožnje motornega vozila za dobo enega leta. Fonda je krivdo priznal, a dodal, da se ne počuti krivega, zato sodišče njegovega priznanja krivde ni sprejelo. Krivdo mu zdaj dokazujejo na krškem sodišču, kamor je bilo preneseno sojenje z odločbo predsednika ljubljanskega višjega sodišča.

In medtem ko Fonda trdi, da je zaviral, izvedenec prometne stroke Hočevar navaja, da obtoženi sploh ni zaviral, ampak je začel zavirati šele 11 metrov po trku. »No, ne morem reči, da ni zaviral, a to zaviranje ni bilo intenzivno, intenzivno je bilo šele 11 metrov za mestom trčenja,« je dodatno pojasnil izvedenec, ki je pri svojih izračunih upošteval, da je imel obtoženi v krvi 0,54 grama alkohola na liter krvi. Z njim se ni strinjala tožilka Barbara Jenkole Žigante, saj naj bi podatek o nizki alkoholiziranosti izhajal iz policijskega zapisnika. V sodnem spisu je namreč še en podatek, ki govori o precej višji alkoholiziranosti obtoženega.

V nadaljevanju sojenja bodo zaslišali še nekaj prič. Če bo sodnik Gojmir Pešec upošteval predlog zagovornika Zorana Dularja, bo postavljen nov zagovornik prometne stroke, v nasprotnem pa bo moral sedanji izvedenec opraviti nekaj novih izračunov o gibanju pešca in o zaviranju obdolženca.

Po mnenju izvedenca obtoženi ni vozil več kot 50 kilometrov na uro, ena od prič pa je povedala, da je pešec prečkal tako, kot da vozila ni videl. »Tole se pa ne bo izšlo,« je v preiskavi povedala ena od prič, ki je videla avto in pešca, ki je šel čez cesto. Na vprašanje tožilke, ali je pešec v naselju pričakovana ovira, je izvedenec odgovoril, in sicer z besedama: »Lahko, da.« Pojasnil je, da si je šel ogledat prizorišče nesreče in ugotovil, da naselje ni razsvetljeno, v njem ni pločnikov in prehodov za pešce, tudi stavb ni, vendar gre za naselje, kjer so le gasilci in bife.