Afera Zbiljski gaj: nepravilnosti tudi pri poplačilu upnikov?

Marko Weber je na današnjem zaslišanju pojasnil, kako je potekalo sodelovanje med družbo B.W.A. ter Meblesom.

Objavljeno
07. november 2011 10.26
Posodobljeno
07. november 2011 10.26
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana - Po osmih letih od »uradnega« začetka afere Zbiljski gaj na tukajšnjem okrožnem sodišču zdaj sodijo četverici, ki ji tožilstvo očita povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem in oškodovanja upnikov. Krivdo vsi po vrsti zanikajo.

Po obsežni večletni preiskavi so na zatožno klop sedli Andrej Rezar, Zdenka Škodlar, Samo Škodlar in Rajko Županc. Družbo bi jim na sodišču bržkone delal tudi Borut Rezar, a je v času preiskave umrl.

Obtožnica jim očita nadaljevano kaznivo dejanje povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem in oškodovanja upnikov, s katerim da so povzročili za slabih 121 milijonov evrov škode.

Poleti je minilo natanko osem let od začetka stečajnega postopka podjetja Mebles IMS, ki je nastalo z združitvijo podjetij zdaj že pokojnega Boruta Rezarja: Industrijaimport, Metro avto servisi, Metro avto in Mebles. Mebles je leta 2001 v naselju Zbiljski gaj v Medvodah zgradil dom za starejše, pozneje je ob njem začel graditi naselje, nekatere hiše tudi na črno.

Težave kupcev nepremičnin v Zbiljskem gaju so se začele, ko je bil uveden stečajni postopek nad Meblesom IMS, naselje pa še zdaj ni dokončano. Številni kupci stanovanj so ostali brez strehe nad glavo in brez svojega premoženja, čeprav so kupnino delno ali v celoti poravnali.

Sodišče poleg oškodovanih upnikov zaslišuje tudi predstavnike podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so poslovali s propadlim Meblesom IMS in drugimi povezanimi družbami.

Težave s pravili poslovanja

Na prostor za priče je danes med drugim stopil Marko Weber, direktor zdaj že propadlega podjetja B.W.A. Pojasnil je, da se je leta 2001 pri njih oglasil Borut Rezar in jih prosil za poslovno sodelovanje.

»Šlo je za neki ambiciozen projekt, ki si ga je želel izpeljati. Imel je podporo bank in lokalne skupnosti, a je imel težave s temeljnimi prvinami poslovanja.« In ravno zadnji stavek se je zdel okrožnemu državnemu tožilcu Matiji Benuliču nenavaden.

»Če prav razumem, je imel težave z osnovnimi pojmi poslovanja?« je vprašal pričo. A odgovora ni dobil, saj je ta povedala, da se zaradi časovne oddaljenosti dogodka ne spominja natančno.

Nekdanji Meblesov poslovni partner je na kratko opisal še poslovanje z njimi. Dogovorili so se o tako imenovanem obračunskem centru, zato je družba B.W.A. za naročnika opravljala plačila.

Mebles je na bančni račun družbe B.W.A. nakazoval denar ter nato sporočil, komu naj ga posredujejo. A izkazalo se je, da njihovo početje ni bilo v skladu s predpisi. Pojasnil je še, da je bil večinoma v stiku z Andrejem Rezarjem.

V Meblesu so se za sodelovanje s svetovalno družbo odločili, ker so imeli težave s »pravili poslovanja«, je dejal Weber.

Izvedel je tudi za blokado računa, a so mu v Meblesu takrat zagotavljali, da je ta le začasna. Čeprav so za njih izvajali plačila, so imeli pri tem glavno besedo v Meblesu, saj so jim oni sporočali, komu in kdaj naj posredujejo denar.

Rezarjev zagovornik Peter Žnidaršič iz Odvetniške družbe Čeferin je prebral del izvedenskega mnenja, v katerem piše, da »sta Mebles in B.W.A. opravljala nedovoljene posle po zakonu o finančnem poslovanju«.

Sporno je bilo predvsem neenako obravnavanje upnikov. Priča se s tem ne strinja, saj pravi, da niso imeli vpogleda v dokumentacijo Meblesa, za njih so zgolj izvajali plačilni promet, v čemer pa sam ne vidi nobenih nezakonitosti.