Zbrani dokazi za zdaj ostajajo v sodnem spisu

Zagovornik domnevnega morilca Iztoka Flisa vztraja, da so mu DNK vzeli nezakonito.

Objavljeno
05. maj 2015 17.22
Nada Černič Cvetanovski, Krško
Nada Černič Cvetanovski, Krško
Krško – Devet mesecev po umoru gostilničarja Vlada Pinteriča in šest mesecev za tem, ko so domnevnega morilca Iztoka Flisa prijeli, se sojenje še ne bo začelo. Obramba se bo zaradi domnevno nezakonito pridobljenih dokazov pritožila na višje sodišče.

Obramba Iztoka Flisa, obtoženega umora gostilničarja Vlada Pinteriča iz Dolenje vasi pri Krškem, bo poskušala s pritožbo na višje sodišče dokazati, da je bil vzorec DNK Flisu odvzet nezakonito. Flisu so bris ustne sluznice vzeli dvakrat; najprej konec julija, da bi ga kot gosta lokala izločili iz kroga osumljencev. Takrat so vzeli bris štiridesetim osebam. »Flis je imel status osebe, ki bi lahko dala policiji koristne informacije,« je pojasnil France Božičnik, vodja sektorja kriminalistične policije (SKP) na Policijski upravi (PU) Novo mesto, ki je koordiniral policijsko preiskavo.

Drugič pa so Flisu odvzeli bris oktobra, ko so ga pridržali in ga kriminalistično-tehnično obdelali. To pomeni, da so mu poleg brisa vzeli še prstne odtise in ga fotografirali. Ko so mu odvzeli prostost, so bili julijski rezultati analize DNK že znani in s tem potrjena njegova navzočnost v lokalu Zvezda, katerega lastnik je bil Pinterič, ki ga je hladnokrvni morilec ponoči v spanju ustrelil v glavo. Po besedah vodje SKP Božičnika drugih materialnih dokazov v lokalu, razen številnih sledov DNK in sledi obuval v lokalu, ni bilo, so pa policisti zbrali veliko podatkov, da bi lahko bil Flis zraven pri umoru gostilničarja. Poleg tega dokaza je policija razpolagala z izjavami prič, kar je bila podlaga za aretacijo. Kot je pojasnil Božičnik, se v postopku za izločitev oseb kot možnih osumljencev po zakonu uniči vzorec DNK, in tudi rezultati analize, bris, odvzet za te namene, tudi ne gre v bazo podatkov. Zato je treba bris pozneje, ko najdeš osumljenca, ponovno odvzeti.

Odvetnik: Preiskovalci so mu poslabšali položaj

Zagovornik Bojan Klakočar trdi, da je imel Flis julija, dobrih 14 dni po umoru gostilničarja, ko so mu vzeli vzorec DNK zaradi izločitve, že status osebe, za katero obstaja sum, da je povezan z umorom. »Policisti bi mu zato morali povedati, da ima tak status in ga podučiti o njegovih pravicah, tudi o pravici do zagovornika, pa tega niso storili in so poslabšali njegov položaj,« je prepričan Flisov zagovornik. Dodaja, da bi morali policisti napisati uradni zaznamek in sestaviti zapisnik, tako pa se ne ve, kdo in kdaj je vzel ta bris. S tem je policija po njegovem mnenju vplivala na nadaljnjo preiskavo in preprečila možnost priprave obrambe, kar je vplivalo na to, da je bil pozneje aretiran na podlagi enakih dokazov, posledice pa so za obtoženega lahko velike.

Božičnik na očitke odgovarja, da v primeru, ko jemljejo bris zaradi izločitve, osebe samo obvestijo, da jim bodo odvzeli bris. O tem, kdo je odvzel bris, komu in kdaj, pa pričajo podatki, priloženi vzorcem, poslanim v nacionalni forenzični laboratorij.

Trdi, da so ga spremljali in zasledovali

Policista sta Flisa na njegovem domu obiskala konec julija. Trdi, da se je ravno takrat vrnil z morja, kjer je bil s svojo partnerko. Povabil ju je v hišo, spraševala sta ga kakšnih petnajst minut, popila pijačo, ko pa sta odhajala, sta se spomnila, da še nista odvzela brisa za analizo DNK. »Vprašal sem, ali morata vzeti, pa sta odgovorila, da ja, a nista rekla, da potrebujeta bris zato, da bi me izločili kot osumljenca,« se spominja Flis. Dodal je, da so ga po tem dogodku začeli »spremljati in zasledovati«.

Okrožni sodnik Gojmir Pešec, ki je zavrnil predlog obrambe o izločitvi nezakonito pridobljenih dokazov, pravi, da policija takrat še ni imela veliko podatkov in Flisa ni imela za osumljenca, zatorej policisti niso kršili zakona.

»Pritožil se bom, saj menim, da so bili dokazi zbrani nezakonito in so poslabšali položaj obtoženega,« je po izrečenem sklepu sodišča pritožbo napovedal zagovornik Klakočar. Pri tem se opira na sodbo vrhovnega sodišča, ki je v drugih primerih že razsodilo, da če oseba ni seznanjena s svojimi pravicami, ima to lahko zanjo usodne posledice.