Tiskane izdaje
Maribor – Zaradi suma krive izpovedbe se je na zatožni klopi znašel zdravnik Zvonko Borovšak, predsednik interne nadzorne komisije mariborskega UKC, ki se je ukvarjala s preiskovanjem smrti Bora Nekrepa. Tožilstvo mu očita, da je med preiskavo govoril drugače kot na sodni obravnavi zoper zdravnico Zlatko Kanič.
Borovšak je bil ena izmed številnih prič v omenjenem sodnem procesu in je konec avgusta 2011 dejal, da napak pri zdravljenju Bora Nekrepa ni bilo, postopki ugotavljanja bolezni so bili pravilno izvedeni. Tožilec Darko Simonič ga je takrat soočil z navedbo, da je v preiskavi povedal, da se o Reyevem sindromu med nadzorom niso pogovarjali, na sojenju pa da govori drugače, vendar je Borovšak vztrajal pri svojem, da je bil sindrom omenjen.
Zdravnica Zlatka Kanič, ki je napačno zdravila takrat 12-letnega Bora Nekrepa, je bila namreč prepričana, da je deček bolehal za tem redkim sindromom, vendar se je pozneje pokazalo, da je bolehal za hiperamoniemijo. Napačna diagnoza je bila zanj usodna, saj je nekaj dni pozneje umrl, Kaničevo pa je sodišče zaradi malomarnega zdravljenja obsodilo na deset mesecev pogojne zaporne kazni s preskusno dobo dveh let.
Obrnjeni vlogi
Borovšak in Kaničeva sta zdaj vlogi obrnila. Prvi je obtoženec, Kaničeva pa ima status priče. Povedala je, da se je z nadzorno komisijo sestala dvakrat in da je takrat Reyev sindrom zagotovo omenila. »Ste se o Reyevem sindromu pogovarjali?« je natančnejši odgovor terjal odvetnik Franci Šošterič. »Ja, začela sem jaz, potem smo se pogovarjali. Ni pa napisano, da je to bila moja delovna diagnoza. To pa drži,« je dejala Zlatka Kanič.
»Zakaj ste ga navedli kot manj verjetno diagnozo, glede nato, da je bila to vaša delovna diagnoza?« je v Kaničevo dregnil tožilec Simon Grahornik. Ta mu ni ostala dolžna in mu je zabrusila, da ni strokovnjak: »Če so diagnoze bolj zapletene, naredimo diagnostično drevo in bolezni izključujemo. Ko sem vse ostalo izključila, mi je ostal Reyev sindrom. Vedno gremo od najbolj do najmanj možne. Bilo je grozno, da sem se zmotila, zelo mi je žal. Grob sem si izkopala s tem, ker to ni napisano v nobenih poročilih.«
Član interne komisije Pavel Skok je potrdil, da so med pogovori omenjali Reyev sindrom. To si je zlasti zapolnil, ker je tisto leto pripravljal prispevek na temo jetrnih okvar. »Je zgolj omenila Reyev sindrom ali ste se člani komisije o tem pogovarjali?« ga je vprašal odvetnik Šošterič. »Bil je omenjen kot ena od diagnostičnih možnosti obravnave bolnika s takšno klinično sliko.«
Pomanjkanje časa za zapisnik
Skok je pojasnil, da je Bor Nekrep prejemal infuzijo raztopin, s katerimi se lahko zdravi tudi ta sindrom. Zdravljenje z infuzijami glukoze po njegovih besedah pomaga pri vseh stanjih, ko je treba možganom zagotoviti glukozo. Da v zapisniku ni navedeno, da je Kaničeva pacienta zdravila v smeri sindroma Reye, pa Skok pripisuje pomanjkanju časa pri pisanju zapisnika: »To priznam kot pomanjkljivost naše komisije.«
S potekom zdravljenja Bora Nekrepa se je ukvarjala tudi zunanja nadzorna komisija. Njen član Ciril Kržišnik z ljubljanske medicinske fakultete in ljubljanskega UKC je povedal, da je Kaničeva tudi na tem nadzoru omenila Reyev sindrom, a tega ni v zapisniku, ker je takrat že bilo znano, da pri Boru ni šlo za to bolezen.
