Tiskane izdaje
Ljubljana - Častno razsodišče Združenja Manager je leta 2011 ugotovilo, da so nekatera ravnanja Šrota in Bavčarja neskladna z etičnim kodeksom, in ju zaradi tega izključilo iz združenja. »Ta sodba ni presenečenje in je za nas le konec nekega poglavja,« komentira izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.
Po njenem mnenju številne obsodbe gospodarstvenikov zadnje čase kažejo, da sta se sodstvo in tožilstvo prebudila in začela opravljati svojo nalogo: »Lahko pričakujemo, da se ti postopki ne bodo končali, saj bodo lumpi vedno okoli nas. Pomembno pa je, da ima družba vzpostavljene in delujoče mehanizme, s katerimi te ljudi sankcionira ter ohrani druge na varni in etični strani.«
Pri tem dodaja: »Škoda, da so te sodbe izvršene tako pozno. Če bi bile prej, bi imeli vladavino prava tudi na gospodarskem področju mnogo bolj urejeno in se ne bi toliko pogovarjali o poslovni etiki, saj bi ustanove, ki jih za to imamo, odigrale svojo vlogo.« Po njenih besedah so ti postopki normalen del poslovnega življenja pa tudi sporočilo: »Kdor v želji, da je večji od podjetja, prestopi na nezakonito stran, mora biti sankcioniran. Posamezniki so bili na vodilna mesta postavljeni, da skrbijo za razvoj in blaginjo družbe, ne pa za razvoj in blaginjo svoje osebne denarnice.«
»Pravici zadoščeno, ampak ne povsem«
S to sodbo je pravici nekako zadoščeno, ampak ne povsem, meni predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković: »Bavčarju so dokazali manipulacijo z delnicami, a oškodovanje gospoda Šrota je bilo bistveno večje. Tu govorimo o večmilijonskem oškodovanju 130.000 malih delničarjev v Infond Holdingu, Centru Naložbah in Pivovarni Laško. Verjamem, da bo Šrot obsojen tudi za druge zadeve.« Pri tem je spomnil na tožbe, ki so jih zoper Šrota zaradi izčrpavanja vložile odvisne družbe Pivovarne Laško. »Verjamem, da bo Šrot dobil še kakšno izdatnejšo kazen, glede zahtevka za povračilo premoženja pa se bojim, da ne bo uspešen,« dodaja Stanković.
Ekonomski zlom odprl moralno-etična vprašanja
»Nesporno se je zgodil preobrat,« je razsodbo komentiral ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Takšnih presoj, načina sojenja in obsodb doslej nismo bili vajeni. Če se je že začel proces, so bile obrambe uspešnejše od tožilcev in sodba je bila običajno oprostilna.« Zadnjih nekaj razsodb, med njimi, denimo, tudi v primeru Merkurja in Bineta Kordeža, po Kovačevem mnenju kaže, da se je – ob enaki zakonodaji – spremenil način forenzičnega računovodskega proučevanja, v revizijskem delu se presoja drugače. Gre za »mehke« vsebine, kakršna je, denimo, ocena tveganj. Sodniki v svojih obrazložitvah sodb zato pogosto povedo, da imajo njihove odločitve tudi preventivni učinek in da poskušajo pokazati ne zgolj na pravno, ampak tudi na moralno razsežnost problema.
Vsekakor je k preobratu pripomogla gospodarska kriza, se strinja sogovornik. Ker je bil ekonomski zlom, so se odprla moralno-etična vprašanja, ki se prej niso, ker se niso se zdela pomembna. Ne nazadnje je tudi civilna družba začela izražati visoka pričakovanja, da se bo pravni sistem vendarle začel odzivati. In se je.
»Končno smo dobili merila, kaj je v poslovnem odločanju prav in kaj narobe. Če bi imeli takšne izkušnje že v preteklosti, če bi menedžerji vedeli, kaj jih lahko doleti, bi bili bolj previdni v presojah in »izletih« na relativno spolzek teren. Tako pa je bila špekulativnost nekaj običajnega, norme so se kršile, saj je bilo vse sprejemljivo, tudi s pravnega stališča, nihče ni nikogar preganjal, niti sankcioniral tistih, ki so šli čez rob.«
Kovač dodaja, da se je to žal zgodilo relativno pozno, za kar je odgovorna slovenska pravna država, vsekakor pa bo imelo pomemben učinek na poslovno odločanje, korporativno upravljanje in na vodenje v prihodnje. In še na nekaj je pri tem opozoril ekonomist: »Prišli smo do točke, ko se nam zdi, da je v Sloveniji čisto vse narobe, kar koli odpremo, najdemo samo blato. Kar je bilo še včeraj normalno, je danes nepredstavljivo. Kar se nam je prej zdelo čisto, nam zdaj zaudarja. To je druga, nevarna skrajnost, ki lahko vodi v razkroj, v kaos, ki grozi, da se prelevimo v družbo krivde. Če postane vsak posel sumljiv in če se vsi ukvarjamo s tem, kdo je in kdo ni, če prevlada negotovost, se bo težko izvleči iz krize. Za to potrebujemo optimizem, stabilnost, zaupanje, obsodbe pa moramo razumeti zgolj kot postavljanje meril za to, da čim hitreje izidemo iz težav.«
Generalna direktorica Adrie mobil Sonja Gole odločitve sodišča ne komentira
Je pa Goletova poudarila, da sta zakonitost in uspešnost poslovanja načeli vsakega delovanja: »Ugled menedžerskega poklica lahko gradimo zgolj z odgovornim, etičnim in gospodarnim delovanjem. Vsako odstopanje od teh principov je nedopustno in mora biti ustrezno sankcionirano izključno na temelju strokovne presoje in dokazov.«
