Zidarjev primer gre na ustavno sodišče

Po oceni višjega sodišča je določba zakona, ki govori o odlogu izvrševanja kazni, nerazumljiva.

Wed, 27.01.2016, 06:00

Ljubljana – Dokler ustavno sodišče ne odloči, ali je spremenjeni zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v veljavi od lanskega avgusta, v skladu z ustavo, Ivanu Zidarju ne bo treba v zapor. Višje sodišče v Ljubljani je namreč prekinilo postopek odločanja o odlogu prestajanja kazni zaradi nerazumljive zakonske določbe, ki govori o odlogu izvršitve kazni zgolj v primeru bolnišničnega zdravljenja.

Kot smo poročali, je okrožno sodišče 4. januarja s sklepom zavrnilo prošnjo nekdanjega prvega moža propadlega gradbinskega velikana SCT za ponovni odlog prestajanja 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata. Sodišče mu je pred tem že dvakrat – oktobra 2013 in nato naslednje leto – za leto dni odložilo odhod za zapahe zaradi ugotovitev izvedencev, da so njegove zdravstvene težave takšne, da za prestajanje kazni ni in niti ne bo sposoben. Takrat je sodišče ocenilo, da obsojeni izpolnjuje pogoj »hujše bolezni«, enega od razlogov, zaradi katerega skladno s takrat veljavnim zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) ni zmožen prestajati kazni zapora.

Dnevna hospitalizacija ni bolnišnično zdravljenje

Preden se je iztekel zadnji odlog 20. novembra lani, je Zidarjev pooblaščenec odvetnik Boštjan Podgoršek vložil novo prošnjo, a z njo, kot rečeno, ni bil uspešen. Okrožno sodišče, ki po spremenjenem zakonu presoja zgolj še o tem, ali je obsojenec na bolnišničnem zdravljenju, je namreč menilo, da Zidarjeve dnevne hospitalizacije ne izpolnjujejo zakonskega pogoja o »bolnišničnem zdravljenju«, kot ga navaja ZIKS. Spremenjeni zakon v prvi točki prvega odstavka 24. člena namreč določa, da se sme »obsojencu, ki je na prostosti, na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja«, medtem ko zakon hujše bolezni kot enega od razlogov za odlog ne našteva več.

Odvetnik Podgoršek je pritožbo zoper sklep okrožnega sodišča vložil 8. januarja, vendar si je višje sodišče, ki bi moralo o pritožbi odločiti v treh dneh, vzelo več časa (odločilo je šele konec prejšnjega tedna, odločitev pa je odvetnik prejel v ponedeljek), saj se je v praksi oziroma pri konkretnem primeru pokazalo, da je takšna zakonska dikcija nerazumljiva. Višji sodniki namreč menijo, da je tak radikalni pristop, ko zakonodajalec ne omogoča hudo bolnemu obsojencu odloga izvajanja kazni zaradi bolezenskega stanja, nečloveško in nerazumno z vidika humanosti. Menijo, da je omenjena določba ZIKS, ki govori zgolj o bolnišničnem zdravljenju kot razlogu za odlog iz zdravstvenih razlogov, v neskladju z ustavo, zato so jo dali v presojo ustavnemu sodišču, povzema sklep višjega sodišča odvetnik. Dokler ustavno sodišče o tem ne odloči, so postopek odločanja o odlogu začetka izvrševanja zaporne kazni za Zidarja prekinili, Zidarju pa (za zdaj) ni treba za zapahe.

Da takšna zakonska dikcija pomeni kršitev ustave in temeljnih človekovih pravic, je prepričan tudi Podgoršek. »To pomeni, da lahko tudi nepokretnega ali na smrt bolnega človeka pošljejo v zapor samo zato, ker ni hospitaliziran«, pri Zidarju pa bi šlo za mučenje, saj sam ni zmožen skrbeti zase.

Naj spomnimo, da je bil zakon (nekateri so ga poimenovali tudi lex Bavčar) spremenjen zaradi problematike izogibanja prestajanju zaporne kazni, najbolj pa je ta udarila lani z odlaganjem odhoda v zapor takrat obsojenega Igorja Bavčarja zaradi zdravstvenih razlogov.

Sporna zakonska dikcija

Da je prva točka prvega odstavka 24. člena sporna, so že ob predlogu spremembe zakona opozorili nekateri pravni strokovnjaki, v postopku strokovnega usklajevanja pa so ji iz vsebinskih razlogov nasprotovali na vrhovnem državnem tožilstvu, pri varuhu človekovih pravic, odvetniški zbornici in na inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. Poudarili so, da se omejitev odložitve izvršitve kazni zapora iz zdravstvenih razlogov zgolj na primere bolnišničnega zdravljenja »lahko v praksi pokaže kot pretirana in v posameznih primerih namesto načrtovane poenostavitve postopka odločanja tega zaplete,« je že pred časom v Pravni praksi zapisal vrhovni državni tožilec Hinko Jenull.

Zakonsko dikcijo bolnišničnega zdravljenja je namreč mogoče razlagati le kot dejansko hospitalizacijo, ki pa se ji lahko obsojenec kljub hudi bolezni odpove, lahko je v paliativni skrbi »ali pa gre za druga stanja, ki so primerljiva s hospitalizacijo, ker so obsojenci na primer imobilizirani ali sicer v stanju, ko potrebujejo stalno nego ali drugačno tujo pomoč, in zato ne bi bilo humano pred njihovo ozdravitvijo začeti izvrševati kazni zapora, čeprav niso (več ali še) v bolnišnici,« meni Jenull. In še: »Presoja bolezenskega stanja, ki preprečuje izvrševanje kazni, sodi v pristojnost medicine, zato zakonodajalec ne more vnaprej določiti, da je bolezen, ki ovira prestajanje kazni, lahko podana le, če mora obsojenec na zdravljenje v bolnišnico oziroma mu je tako zdravljenje dosegljivo.«

Po lanski spremembi ZIKS je odvetnik Podgoršek ustavnemu sodišču predlagal prednostno obravnavo ustavne pritožbe v zadevi Čista lopata, ki jo je v Zidarjevem imenu vložil že pred slabima dvema letoma, saj je prepričan, da so bile v postopku njegovemu varovancu kršene ustavne pravice. O ustavni pritožbi, kot nam je potrdil odvetnik, še ni odločeno.

Prijavi sovražni govor