Žiga Turk: Obtožen za »odločitve, ki jih je sprejela vlada«

Ljubljana – »Obtožen sem za odločitve, ki so v svojem bistvu politične in jih je sprejela vlada,« je nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk opozoril na sodišču, kjer se skupaj z nekdanjim direktorjem direktorata za visoko šolstvo, Borutom Rončevićem, zagovarja zaradi zlorabe uradnega položaja pri pripravi razpisa za podelitev koncesij za visokošolski študij.

Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je po devetmesečnih zapletih končno začela glavna obravnava, kjer sta svoj zagovor podala oba obtožena, Žiga Turk in Borut Rončević. Oba sta opozorila na politični kontekst obtožnice, saj je dal Turk navodila za pripravo razpisa za podelitev koncesij za visokošolski študij na predlog vlade oziroma na podlagi programa SDS in koalicijske pogodbe. Rončević pa je poudaril, da se je še pred njegovim prihodom na ministrstvo, v letih 2012 in 2013, njegovo delo neprestano kriminaliziralo. Kasneje pa je moral tudi dva, tri dni na teden porabiti za odgovarjanja na obtožbe iz anonimnih ovadb, ki jih je bilo najmanj osem. Le vsebina te, ki je povezana z razpisom za podelitev koncesij za visokošolski študij, pa je prišla do sodišča.

Vlada Alenke Bratušek razveljavila podelitev koncesij

Zgodba, zaradi katere se Turk in Rončević zagovarjata pred sodiščem, se je dogajala konec februarja in v marcu 2013, ko je bila takratna druga Janševa vlada že v odhodu in je opravljala le še tekoče posle. Po ministrovih navodilih je Rončević s svojo ekipo v kratkem času, od 21. do 25. februarja 2013, pripravil gradivo za pripravo razpisa za podelitev koncesij za visokošolski študij, ki ga je le nekaj dni kasneje, 28. februarja, obravnavala vlada in sprejela. »Ta razpis je bil enostaven, ministrstvo ga je pripravilo že velikokrat,« je dejal Rončević, ki je poudarjal, da je bilo ravnanje ministrstva v skladu z zakonodajo in dvajsetletno prakso.

Prvega marca je bil razpis objavljen v uradnem listu, zainteresirane ustanove pa so imele čas za prijave do 8. marca. Da podeljene koncesije niso bile realizirane, je poskrbela naslednja vlada, vlada Alenke Bratušek, ki je takoj na začetku mandata dosegla njihovo razveljavitev.

Tožilstvo v obtožnem predlogu trdi, da je bilo gradivo za razpis koncesij načrtno pripravljeno tako, da je lahko kandidiralo le pet ustanov, vlada pa je podelila koncesije trem ustanovam – Univerzi v Novi Gorici, Visoki gospodarski šoli v Celju in Fakulteti za medije v Ljubljani. S tem sta ustanovi v Novi Gorici in v Ljubljani, ne pa tudi v Celju, imeli nematerialno korist. Tožilstvo trdi, da je bilo z razpisom kršeno načelo enakosti, saj so pogoji diskriminatorno izločali druge visokošolske ustanove. Ker sta Žiga Turk in Borut Rončević delovala z namenom, da tem trem ustanovam podelijo koncesijo in da bi s tem pridobile korist v skupni vrednosti 5,1 milijona evrov, sta zlorabila uradni položaj ali uradne pravice.

»Delal v skladu z zakonodajo in predpisi«

Žiga Turk je v svojem zagovoru opozoril, da odločitve o razpisu koncesij ni sprejel on, ampak vlada, in da do zdaj še noben minister ni bil obsojen oziroma ni bil na sodišču zaradi predloga vlade. »Delal sem v skladu z zakonodajo in predpisi,« je še opozoril nekdanji minister, ki je argumentiral, da lahko tudi tovrstni razpis za koncesije spada pod pojem tekočih poslov vlade. Vsekakor pa je bil razpis vsebinsko ciljan, ne pa diskriminatoren.

»Minister je uradnikom dal navodilo in naloga uradnikov je, da to izpeljejo, ali pa povedo, da tega ni mogoče narediti,« je med svojim zagovorom dejal Borut Rončević, ki je poudaril, da med pripravo gradiva o koncesijah niso dobili nobenega opozorila o morebitni nezakonitosti. Že v preteklosti so na ministrstvu pripravljali ciljane razpise za koncesije, saj je vlada leta 1995 razpisala koncesije za hotelirstvo in turizem, leta 1996 za menedžment in leta 1998 – to leto je bilo posebno – za vsa področja.

»Programi v zasebnih zavodih so skoncentrirani na nekaj področij,« je bil statistično jasen Rončević, »saj imamo 27 študijskih področij, od tega pa jih je 21, kjer je eden ali nič ponudnikov«. Obenem pa so le štiri področja, kjer imamo po tri ponudnike …

Poleg tega pa znesek, 5,1 milijona evrov, kolikor naj bi ustanove dobile s koncesijami, ne drži, saj bi bil letni strošek za njihovo delovanje le nekaj 100.000 evrov, pet milijonov evrov pa so sredstva za celotno generacijo in nekajletno delovanje. Poleg tega je visokošolska dejavnost zelo regulirana in omejena, je opozoril Rončević, saj mora tisti, ki želi postati visokošolska ustanova, izpolnjevati vrsto pogojev, tudi materialnih, saj koncesija pomeni sredstva le za programe.

Na koncu svojega zagovora je Rončević zaključil, da so koncesije v slovenskem visokem šolstvu demonizirane. Vendar pa bi koncesije oziroma novi programi ogromno pomenili za regije in njihov razvoj, saj je bil tudi njihov cilj geografska razpršenost. »Pomemben je tudi socialni vidik koncesij, saj so študije pokazale, da je življenje študentov, ki študirajo zunaj kraja bivanja, dvakrat dražje od življenja študentov, ki bivajo doma,« je dejal Rončević. Vsekakor pa meni, da ni storil nobenega kaznivega dejanja, ampak je tožba posledica politike iz obdobja 2012 in 2013: »Za leto dni sem stopil v politiko in ta mora traja že pet let.«