Znana podjetnika spet na sodišču zaradi utaje davkov

Ljubljana – Rok Snežič, mariborski podjetnik, ki zaradi utaje davkov že prestaja vikendzaporno kazen na Dobu na oddelku Puščava, se je spet znašel na zatožni klopi. S sodelavcem Nenadom Đukićem je obtožen goljufije in utaje davka na dohodek pravnih oseb v višini 142.000 evrov.

Specializirano državno tožilstvo Snežiču in Đukiću očita, da sta z goljufijo prek odškodninske družbe Poravnava, d. o. o., utajila davke s preplačilom stroškov v višini 142.000 evrov. Prek podjetja Transactio pa sta domnevno utajila davek na dohodke pravnih oseb pri nakupu dveh jaht. Podjetnika sta menda jahti kupila kot pravni osebi, uporabljala pa kot fizični osebi. Gre za prikrivanje stroškov v zvezi z njima. Sprva je z njima na zatožno klop sedel tudi Ivan Gabrič, ki so mu tožilci očitali kaznivo dejanje ponarejanja listin, s katerimi naj bi dokazoval, da je skiper omenjenih jaht; Gabrič je tako bil menda njuna krinka. Ob priznanju je dejal, da priznava kaznivo dejanje tudi zato, ker ga celotna zadeva zelo bremeni in si želi zadevo čim prej končati. Krivdo je na predobravnavnem naroku priznal in jo odnesel s 1900 evri denarne kazni.

Snežič na predobravnavnem naroku očitanih kaznivih dejanj ni priznal, »niti pod točko razno« pa očitkov iz obtožnice ni priznal niti soobtoženi Đukić. Snežič, mariborski podjetnik, zaradi utaje davkov že prestaja vikendzaporno kazen na Dobu.

Zaradi novosti v postopku je sodnica Barbara Trebec Debeljak za Snežiča znova odprla predobravnavni narok, obtoženi krivde niti tokrat ni priznal, ponovni predobravnavni narok pa je obema zagovornikoma omogočil podajanje novih dokaznih predlogov. Snežičev zagovornik, odvetnik Uroš Tomažič, je sodišču najprej predlagal izločitev izvedenskega mnenja Mihaela Kranjca. Dejal je, da je izvedensko mnenje skrajno nestrokovno, Kranjc je menda le prepisal zapisnik davčnega organa, nato je sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. S tem se je strinjala tudi zagovornica obtoženega Đukića, odvetnica Klementina Fincinger, ki je pripomnila, da je bil Kranjc pri izdelavi izvedenskega mnenja izrazito pristranski, spustil se je na raven osebnega obračunavanja in je obtožena tako rekoč že obsodil.

Odvetnik Tomažič je kot dodatne dokazne predloge navedel številne listine, namenjene razjasnjevanju obtožbenega očitka in dokazovanju dejanskega stanja, da so v obtožnici omenjene gospodarske družbe poslovale z nedelujočimi podjetji. Zavzel se je tudi za podrobnejši pregled odločbe davčne uprave. Dejal je, da je obtožnica zoper Snežiča konstrukt, saj je bila ovadba zoper njega vložena, še preden je bila izdana odločba o davčnem postopku.

Predlagal je tudi zaslišanje prič, med njimi podjetnikov Rajka Hrvatiča in Andreja Jeršiča. Predlagal je tudi, da sodišče vpogleda v številne odločbe evropskega sodišča in sodbe Vrhovnega sodišča RS. Pomembnost teh odločb je razpravljajoči sodnici utemeljil obtoženi Snežič, ki je razložil, da je do leta 2012 v EU veljalo pravilo, da je podjetje, ki je poslovalo z družbo, ki ni poravnavala svojih davčnih obveznosti, solidarnostno odgovarjalo za dolgove teh podjetij državi. Junija 2012 je bilo to pravilo odpravljeno in evropsko sodišče, na njegovi podlagi pa tudi naše vrhovno sodišče sta začeli množično razveljavljati tovrstne odločbe za nazaj. Posebej je poudaril, da sta podjetji Poravnava in Transactio poslovali s tako imenovanim slamnatim podjetjem, kar pomeni, da bi lahko tudi zanju veljala nova evropska sodna praksa.

Na nove dokazne predloge se je odzval državni tožilec Jaka Brezigar, ki je glede nove evropske sodne prakse dejal, da prav nobena odločba evropskega ali našega vrhovnega sodišča ne ščiti davčnih goljufov, prav to pa je predmet konkretne obtožnice. Sodišču je predlagal zaslišanje Ivana Gabriča, ki je bil sprva soobtožen, saj bo njegovo pričanje pomembno za podrobno razjasnjevanje dejanskega stanja.