Znova težave z vabljenjem srbskih prič

Maribor – Po odmevnem junijskem pričanju Radovana Joksića po videokonferenci iz Srbije, kjer zaradi trojnega umora prestaja 40-letno zaporno kazen, je sodni proces zoper Alexandra Žlendra znova obstal na mrtvi točki. Razlog je zmeraj enak: srbsko pravosodje ima težave z vabljenjem prič.

Ena ključnih prič, ki bi morala stopiti pred kamero srbskega sodišča in po videokonferenci povedati, kaj ve o brutalnem umoru izpred 22 let v Fruškogorski ulici v Beogradu, je Aleksandar Stanković. Ta je z Nebojšo Titelcem čakal v avtu, medtem ko je Joksić s streli pokosil tri ljudi, družbo pa mu je, vztraja tožilstvo, delal Alexander Žlender. Po besedah sodnice Tanje Rot so iz Srbije sporočili, da je Stanković do 13. septembra na dopustu v tujini in ga bodo poskušali zaslišati 1. oktobra. Zločin, ki je močno pretresel srbsko javnost, se je zgodil 9. oktobra 1993. Joksić je s škorpijonom ustrelil Nebojšo Salatića, 37-letnega podjetnika in lastnika veleblagovnice na beograjskem Bulevarju revolucije, njegovo 23-letno dekle Slavico Kovačević in 17-letnega nečaka Milana Graoranova. Poleg Joksića se je menda v Salatićevem stanovanju znašel še Slovenec Žlender, ki ga je Joksić med pričanjem močno obremenil. Potem ko so žrtve legle na tla, mu je Žlender, tako Joksić, dejal: »Streljaj, kaj čakaš, mrtva usta ne govorijo.«

Četverica se je do Salatića po Joksićevih besedah odpravila, da bi izterjala 250.000 nemških mark, ki da jih je ta nekomu dolgoval, oni pa bi dobili provizijo. Iz tega očitno ni bilo nič, preiskovalci so ugotovili, da so odnesli 400 mark, 150 dolarjev, nekaj zlatnine in dva usnjena jopiča.

Žlendra srbski organi pregona nikoli niso prijeli, saj se je umaknil v Slovenijo, kjer so ga izsledili leta 2011. Poleg tega sodelovanje pri trojnem umoru odločno zanika in trdi, da je iz Srbije odšel že prej, saj je dezertiral iz vojske. Vendar Joksić vztraja, da so se po dejanju zapeljali na Madžarsko po bencin.

Nekdanje Titelčevo dekle Gordana Milić, ki zdaj živi v tujini, je na sojenju Joksiću, Titelcu in Stankoviću (slednja je sodišče oprostilo) povedala, da je takrat šla z njimi na Madžarsko. V izjavi, ki je kot dokaz dostopna tudi slovenskemu sodišču, Milićeva opisuje, kako je Žlender v Subotici kupil časopis, zatem pa so vsi tako strmeli vanj, da je to pri njej vzbudilo pozornost. Prebrala je novico o trojnem umoru ter jih zaradi njihovega vedenja vprašala, ali so oni to naredili. Titelac ji je takrat primazal klofuto in ji zabrusil, naj ne bo paranoična in ne govori neumnosti. Pred vstopom v Madžarsko ji je tudi pokazal prstane in vztrajal, naj si jih da na roke, vendar ga je zavrnila. Čez nekaj dni pa ji je Joksić povedal, da so to naredili oni, vendar nekako v filmskem slogu, zato se je le nasmejala in mu ni verjela: »Razen tega nisem od nobenega od njih slišala ničesar v zvezi s trikratnim umorom v Fruškogorski ulici.«