Tiskane izdaje
Ljubljana - Najemniki sefov banke SKB tudi včeraj zaradi kriminalistične preiskave niso mogli do svojih sefov, nam je pojasnila Jelka Novak Katona, predstavnica za stike z javnostjo pri SKB. Kdaj bo vstop mogoč, ni mogla povedati, neuradno pa smo izvedeli, da se bo to verjetno zgodilo šele v ponedeljek, prednost pa bodo imeli najemniki sefov, v katere so roparji vlomili. Tudi o odločitvah vodstva banke včeraj v SKB niso hoteli govoriti. Več naj bi izvedeli na današnji novinarski konferenci.
Tako tudi nismo izvedeli, kako bodo lahko prizadeti najemniki od banke zahtevali odškodnino ter kdaj in kako lahko dokažejo svoje premoženje. Jelka Novak Katona je za Delo samo pojasnila, da višina jamstva oziroma odškodnine za premoženje iz sefa ni omejena in da lahko prizadeti, če bodo dokazali škodo, pričakujejo njeno povrnitev. Poudarila je, da je treba ločiti odnos banka : stranka in banka : zavarovalnica. O nadaljnjem sodelovanju s službo za varovanje PCA pa je sogovornica dejala, da je SKB prepričana, da je imela dobro varovanje. Morebitne pomanjkljivosti pa naj bi pokazali zunanja in notranja preiskava.
Kaj po mnenju stroke lahko pričakujejo oškodovani najemniki sefov? »Banka se s pogodbo o sefu zavezuje, da bo skrbno varovala njegovo vsebino. Če tega ne stori, odgovarja za škodo, ki nastane,« je za Delo pojasnil dr. Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete. Razložil je, da lahko stranke uveljavljajo škodo neposredno pri banki, torej zunajsodno, če pa tak dogovor ni zadovoljiv, pa po sodni poti. »V sef lahko vsakdo shrani, kar hoče; če je nastala škoda, pa jo mora dokazati, in tu se začne zapletati.
Po naši odškodninski zakonodaji se krivda povzročitelja škode domneva. Banka se bo, ker bi morala ravnati skrbno, zelo težko izognila svoji odgovornosti, višino škode pa bo moral dokazati oškodovani najemnik sefa,« je dejal Juhart. Dodal je, da je pri tem treba dokazati dvoje: da je premoženje obstajalo in da je bilo shranjeno v sefu. Prizadetim najemnikom sefov svetuje, naj poskusijo zbrati čim več dokazov o deponiranem premoženju. Juhart je pojasnil, da lahko za dokaz uporabijo različne stvari - od računov, listin, fotografij, pričevanj ... - in hkrati menil, da bo verjetno največ težav z dokazovanjem gotovine.
Tudi odvetnik Boris Grobelnik ugotavlja, da mora banka povrniti škodo oškodovancem, opozarja pa, da bi moralo vprašanje povrnitve ostati izključno na ravni banka : komitent in da banka v to ne bi smela vpletati kriminalistov. »Menim, da ljudje niso dolžni pojasnjevati in razčiščevati, od kod jim denar,« je dejal. »Če SKB skrbi, da bi jo ljudje ogoljufali, potem ne bi smela povedati, v katere sefe je bilo vlomljeno, ampak bi od vseh najemnikov terjala podatke o premoženju v sefu, za te podatke pa bi morala jamčiti tajnost. Če ne bi razkrila, v katere sefe je bilo vlomljeno, bi vsi pošteno povedali,« je prepričan Grobelnik. Prav tako meni, da bi oškodovanci verjetno lahko tožili banko zaradi slabega varovanja. Ugotavlja, da bi bilo za ugled banke SKB najbolje, če bi se strankam opravičila in poravnala škodo.
Več v tiskani izdaji
