Mladenič, ki je zaradi napake zdravnika ostal brez noge, ne bo dobil prvotno dosojenih pol milijona evrov.

Ljubljana - Mariborsko višje sodišče je na pritožbo ptujske splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča znižalo odškodnino mladeniču, ki je pri sedemnajstih letih zaradi zdravniške napake ostal brez leve noge pod kolenom. Namesto prvotno dosojenih skoraj pol milijona evrov so mu prisodili približno tretjino.

Zgodbo smo razkrili maja lani, tako v laični kot strokovni javnosti pa je odmevala sodba ptujskega okrožnega sodišča. Sodniki so mladeniču prisodili odškodnino, ki močno odstopa od prakse slovenskih sodišč.

Po tej sodbi bi mu morali Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in Zavarovalnica Maribor nerazdelno plačati 20.964 evrov, za kolikor je imela bolnišnica sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti zdravnikov, bolnišnica pa še 453.035 evrov, vse to z obrestmi od januarja 2008.

Od tega 320.000 evrov za nematerialno škodo oziroma za nepopisne duševne bolečine, 154.000 evrov pa za materialno odškodnino oziroma nakup specialnih prilagodljivih protez.

Kot smo pisali, se je mladeniču svet obrnil na glavo po prometni nesreči 13. aprila 2007, ko si je kot še ne 17-letnik v nesreči z motorjem zlomil levo golen.

Zaradi posledic nestrokovnega ravnanja zdravnika operaterja ptujske bolnišnice, kjer so ga oskrbeli po nesreči, je ostal brez leve noge pod kolenom.

Ptujsko okrožno sodišče je menilo, da je bilo ravnanje operaterja in bolnišničnega osebja hudo malomarno in v nasprotju z vsemi pravili zdravniške stroke, zato je mladeniču, ki je z odvetnikom Zoranom Hartmanom s civilno tožbo zahteval 3,15 milijona evrov, prisodilo skoraj pol milijona evrov odškodnine, doslej najvišjo pri nas za tovrstne napake.

V bolnišnici so bili nad tako razsodbo ogorčeni, saj trdijo, da je invalidnost posledica poškodbe, zdravljenje pa da je potekalo v skladu z medicinsko doktrino. Zato so se zoper sodbo pritožili na višje sodišče v Mariboru, s pritožbo pa so bili le polovično uspešni.

Bolnišnica in zavarovalnica bosta morali odšteti nerazdelno 20.964 evrov, bolnišnica pa še 139.035 evrov, kar skupaj z obrestmi nanese okrog 200.000 evrov. Tožnik mora glede na uspeh v pravdi bolnišnici vrniti 7000 evrov pravdnih stroškov.

Znakov slabe prekrvavljenosti ni prepoznal

Tako kot okrožno je tudi višje sodišče ugotovilo, da je kirurg operater zagrešil strokovno napako, ko ni prepoznal znakov slabe prekrvavljenosti, čeprav je bilo mogoče nanjo posumiti takoj po operaciji.

Toliko bolj, ker ga je zdravstveno osebje na to opozorilo, motnje prekrvavljenosti pa je prepoznal šele dežurni kirurg v naslednji izmeni, ko je bilo že prepozno, da bi mladeniču rešili nogo. Ni pa okrožno sodišče pravilno sklenilo, da so bile kršitve v vseh fazah zdravljenja, saj sta bila diagnostika in operativni poseg izpeljana v skladu s pravili, prav tako nadzor nad stanjem bolnika. A ker za obstoj napake v zdravljenju zadošča ena kršitev, ti zmotni zaključki ne vplivajo na odločitev glede obstoja temelja tožbe.

Medtem ko je okrožno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku glede odškodnine za nakup protez, je višje sodišče ta del zahtevka v celoti zavrnilo s pojasnilom, da tožniku potrebe po posebnih protezah oziroma njihove cene ni uspelo dokazati, zgolj izpoved tožnika in njegovega očeta pa ne zadoščata. Sicer pa mu ortopedski pripomočki tako ali tako pripadajo po zakonu, dodaja višje sodišče.

Nižja stopnja krivde?

Okrožno sodišče je pri odmeri odškodnine poudarilo, da dosojena odškodnina ni zgolj satisfakcija za tožnika, temveč tudi kazen za ustanovo, ki dopušča nepravilnosti, pri čemer je bolnišnici očitalo vrsto kršitev, kar vpliva tudi na višjo stopnjo krivde.

A višji sodniki s tako razlago niso soglašali. Kot poudarjajo, institut kaznovalnega oziroma preventivnega namena odškodnine slovenskemu pravu sicer ni tuj, sodba ptujskega okrožnega sodišča pa je prvi tak primer izjemno visoke denarne odškodnine s sklicevanjem na njeno kaznovalno funkcijo. A v konkretnem primeru stopnja krivde kot eden odločilnih elementov pri razmišljanju o morebitni kaznovalni funkciji denarne odškodnine po mnenju višjega sodišča ni taka, da bi zahtevala takšno odškodnino.

Zato so del odškodnine, ki zadeva nepremoženjsko škodo, glede na dva podobna primera s prvotno dosojenih 320.000 evrov znižali na polovico.

Ker se mladeničev pooblaščenec odvetnik Hartman s takim stališčem ne strinja, bo na vrhovno sodišče vložil revizijo.

Prepričan je, da je bila celotna obravnava mladeniča v bolnišnici napačna in da gre za hudo kršitev, ki narekuje izrek kaznovalne odškodnine v višini, kot je to storilo prvostopenjsko sodišče.

Meni tudi, da višje sodišče ni pravilno odločilo o delu premoženjske škode za nakup protez. Ker pa je sodba zdaj izvršljiva, bo do denarnega obliža v klientovem imenu prišel z izvršbo (zavarovalnica je del odškodnine sicer že plačala).