»Ali so morda plačani, da govorijo o integraciji?«

Kdo še ima obraz omenjati integracijo, se sprašuje zagovornik pravic migrantskih delavcev pri zvezi svobodnih sindikatov, zdaj svetovalec v društvu Svetovalnica za migrante na Dalmatinovi 4. »Ali so morda plačani, da to govorijo? Integracija po njihovem namreč pomeni, da si tujec in boš to ostal,« je kritičen elektromehanik iz Banjaluke.

»Zgodi se nesreča pri delu, in lahko končaš na ulici. Na zavodu za pokojninsko zavarovanje pa ti ne priznajo, da je šlo za delovno nesrečo,« Goran Zrnić opisuje položaj številnih migrantskih delavcev v Sloveniji. »Ja, to se dogaja. Toda treba se je razjeziti, se informirati. In to mora dati neki rezultat.«

Potem ko se je končalo javno financiranje svetovalnice za migrante, ste zdaj odprli društvo za zagovorništvo ranljivih skupin, kot so migranti, begunci in prosilci za azil. Kaj to pomeni?

Ker ni bilo druge možnosti, smo se odločili, da gremo na svoje, saj ljudje še naprej potrebujejo našo pomoč. Odprli smo društvo Svetovalnica za migrante in zdaj upamo, da bomo delali in živeli naprej.

Kako je s financiranjem društva? Prostore vam še naprej zagotavlja sindikat?

Da. V teh prostorih delujemo že ves čas, zato smo se odločili, da v njih ostanemo. Odtehtalo je predvsem to, da naše stranke že dolgo vejo, kje nas najdejo. Glede financiranja pa ni druge, ker smo zdaj samostojni, pobiramo članarino, se prijavljamo na projekte in razpise. Smo še na začetku. Je pa pomembno, da se o nas sliši, kajti delavci nas že poznajo, zdaj nas morajo spoznati še drugi.

Na spletni strani svetovalnice je tudi poziv aktivistom, naj se vam pridružijo.

Seveda! Kdor si želi, da bi pomagal drugim, naj pride. Da se tudi sam kaj nauči o delavskih pravicah. Veliko nas je začelo kot prostovoljci. Goran Lukić ne, midva z Borisom Peršem pa. Potem je bila možnost in so naju zaposlili. Zdaj smo sicer spet prostovoljci, ampak ne bomo odnehali. Ne bi rekel, da je to ne vem kakšna tragedija, to je pač življenje. V tem nekem vzporednem svetu so to normalne razmere. Nimaš dela? Še na tisoče ljudi ga nima! Ali je to tragedija? Ni, toda treba se je treba boriti in iti naprej.

Toda ne more vse temeljiti na prostovoljstvu.

Se strinjam. Prostovoljstvo je eno, kot občutek za sočloveka, da lahko pomagaš, seveda pa se s tem ni mogoče nahraniti. Takoj ko bomo dobili priložnost, da prostovoljce subvencioniramo, bomo to tudi naredili. So pa to, kar se zdaj dogaja, recimo z volonterskim pripravništvom, tragedije, a ne samo za eno generacijo, ampak za več. Rekel pa bi, da se kdaj tudi tisti, ki volontirajo, tega ne zavedajo.

V sindikatu Mladi plus, denimo, se. Na to so opozarjali, toda veliko se od takrat ni spremenilo. Zdaj vlada spet obljublja ureditev, vendar šele jeseni.

Zdi se, da v državnem aparatu delajo na tem, kako najti luknje, in to zaradi lobijev, denarja ali pa dodatka za stalno pripravljenost. In tega je malo morje. Zdaj je, recimo, v obravnavi zakon o napotitvi delavcev, in spet so v njem luknje.

Katere?

Nekatere omejitve predlagajo, toda spet bo ista pesem. Hkrati nas zanimajo delavci, ki jih pošiljajo iz Slovenije v tujino. Mi smo, recimo, tudi predlagali, da se med pogoje za pridobitev obrazca A1 (potrdilo ZZZS o urejenem socialno-zdravstvenem zavarovanju, op. p.) enostavno zapiše, da mora delodajalec opravljati 25 odstotkov svoje dejavnosti v Sloveniji. Predlog pa je, kakršen je. In zdaj bo gospodarska zbornica vse to še znižala, in spet bomo tam, kjer smo že leta. V predlogu pa bodo le kozmetični popravki. Toda država se bo morala odločiti, ali bomo polnili državno blagajno ali je ne bomo. To je politična odločitev. Kajti izda se več kot 120 tisoč obrazcev A1, in to je velik biznis. Podobno je, kot bi imeli lasten Teš6, ki bi samo zanje proizvajal elektriko. To počnejo zaradi lastne koristi. Ampak to se da preprečiti. Z delom v migrantski pisarni to vsaj malo počnemo. Delavec tako pride do denarja, odločbe Zpiza ali pa osebnega delovnega dovoljenja. In to nam uspe, rekel bi, da v veliko primerih. Ker v zakonu vse lepo piše, je pa kdaj treba prisiliti uradnika, da opravi svoje delo.

Toda evropski odbor za socialne pravice je v nedavno objavljenem poročilu Slovenijo med drugim opozoril, da ni sprejela ustreznih ukrepov na področju zdravstva in socialnega varstva migrantskih delavcev, prav tako jim ne zagotavlja enakopravnega položaja.

Se strinjam. To so odločitve na podlagi odločb sodišča, ki so jih vložili delavci, od tod takšno mnenje odbora.

V odboru so med drugim izrazili zaskrbljenost, ker slovenska zakonodaja omogoča izgon migrantskih delavcev.

Ne vem, kako je zapisano, drži pa, da je to mogoče, ko gre za kazensko obravnavo. Če, recimo, napačno uporabljaš delovno dovoljenje, se ti to lahko zgodi, ker ti ga odvzamejo, in s tem izgubiš razlog za prebivanje. Problem pa je, da to izrabljajo delodajalci. Ravno nedolgo nazaj smo imeli dva takšna primera. Delavca sta delala za nekoga, ki ju je potem posodil naprej, toda policije to ni zanimalo, zanimalo jo je samo, da delovno dovoljenje ni v redu. Na srečo smo zadevo blokirali in z dokazi tudi ovrgli. Zdaj sta oba delavca živa in zdrava ter z delovnim dovoljenjem. Toda brez naše pomoči je vprašanje, kako bi se odvilo. Zadnjič smo imeli primer delavca v Radovljici, ki se je poškodoval na delovnem mestu, delodajalec pa mu je mirno rekel, da mu ne bo več plačeval sobe, da mu ni mar, kaj bo z njim, in da ga noče več videti. Potem mu je dal še izredno odpoved, ker ga ni bilo na delovnem mestu! Kakšna perfidnost je to! In to je vse dobro načrtovano. Če ne boš poskrbel zase in se informiral, te na žalost ni. Takšno je žal danes gospodarsko okolje.

Delodajalci tudi radi rečejo: če ne boš ti, bo pa kdo drug.

Imeti je treba svojo smer, saj jo imajo tudi oni. Toda učite se od njih. Borijo se zase in za svoje družine, zakaj bi bilo potem drugim prepovedano, da se borimo? Je pa tako, kot da ti je to prepovedano. Poleg tega so delodajalci postali psihologi, o delu, ki ga opravljajo, pa pogosto nimajo veliko pojma. Ti si pri njem stopetdeseti po vrsti, toda problem je, da ne vidiš, da si stopetdeseti, ki bo ogoljufan. In to je na žalost tekoči trak.

Imate morda ocene, koliko delavcev pri vas ne poišče pomoči?

Rekel bi, da ogromno.